Nedavno odprtje Stare elektrarne je ponovno sprožilo številne diskusije o vlogi kulturne produkcije, ki vpliva ne samo na razvoj kulturnega sektorja, pač pa pomembno posega tudi v življenje prebivalstva in sooblikuje vizijo razvoja mest, sprožila so se razmišljanja o vzpostavitvi mestne četrti med Staro elektrarno, Metelkovo, dvorano Tabor, Ledina centrom, Kinodvorom, Kinoteko in hostlom Celica kot kulturne četrti.
Pravkar se je zaključil dobro obiskan in odlično izpeljan mednarodni festival gledališča in plesa Mladi levi, na katerem se je do konca avgusta zvrstilo kar lepo število tujih in domačih umetnikov, povečini pripadajoč mlajši, mednarodno še neznani, a obetajoči generaciji.
V okviru festivala je tudi letošnje leto potekala okrogla miza, tokrat pod naslovom "Lepo se je dotakniti kamna", na kateri so nas povabljeni gostje iz tujine (Los Angelesa, Budimpešte, Španije in Zagreba) seznanili z njihovim reševanjem problemov prostorske strukture za potrebe sodobne umetnosti in s svojimi izkušnjami in mnenji podali njihovo videnje reševanja podobnih težav pri nas.
Programski direktor Redcata - www.redcatweb.org - (okrajšave za - Roy and Edna Disney/CalArts Theatre) Mark Murphy je spregovoril o njihovih razmerah v kulturni ustanovi, ki je namenjena gledališkim predstavam, plesu, instalacijam, videu, pesniškim večerom, z galerijo, nekaj bari in trgovinicami, ki omogočajo, da ljudje po predstavah tam ostanejo in si izmenjujejo svoja mnenja, se družijo ali pa zgolj ležerno srebajo sok.
Poleg tega Redcat predstavlja veliko podporo lokalnim umetnikom, dviguje vrednost zemljišč in nepremičnin v neposredni bližini, kot protiutež (skupaj s Seattlom) decentralizira New Yourk kot edino kulturno prestolnico v ZDA in nenazadnje privablja številne turiste, ki si žele še kaj več od vsepovsod navzoče komercialne fast food zabave. Prav tako je v zveznih državah investitorjem že nekaj časa jasno, da je naložba njihovih sredstev v kulturne ustanove mnogo bolj zanesljiva in dobičkonosna.
Da je ustanova Redcat postala eden najbolje tehnično opremljenih centrov za sodobne scenske in vizualne umetnosti je preteklo kar deset let, za razliko od Slovenije (in njenih drugačnih zgodovinskih, političnih in ekonomski razmer) pa so večino denarja prispevali posamezniki, družinske fundacije in mala podjetja. Vseeno izvedljivo možnost , ki so jo pri nas uresničili v Kinodvoru je npr. odkup sedežev s strani posameznikov in s tem pridobitev članstva in nekaterih ugodnosti.
Od španskega sogovornika in enega od pobudnikov gradnje ustvarjalnega centra L'animal a l'esquena, sklopa petih poslopij preurejenih iz stare kmetije, obkroženih z gozdovi, oljkami in polji blizu Gerone, smo videli, kako lahko s pomočjo kulturnega centra pripomoremo k oživitvi podeželja in s tem razvoja turizma. Tako je pri nas s svojim festivalom Dnevi poezije in vina zaživela Medana, mala vasica nad Gorico, na katerem je skupina Betontanc v okviru Mladih levov letos tudi gostovala s predstavo Wrestling Dostoievsky.
Zagrebška zgodba je spet nov primer reševanja in vzpostavljanja prostorske infrastrukture. S projektom Invisible Zagreb ? www.platforma.hrv - so v Zagrebu v nekaj letih odkrili in popisali 64 zapuščenih prostorov, hiš ali drugih stavb, katerih lastništvo je bilo mestnim oblastem neznano in ki tako ostajajo dobesedno nevidna (invisible) področja v urbanističnih načrtih. Te prostore sedaj v dogovoru z vlado začasno preurejajo in obnavljajo v manjše kulturne centre ter klube.
Pri nas odprtje Stare elektrarne predstavlja prvi večji premik v reševanju prostorske infrastrukture za potrebe sodobnih umetnosti in nadaljnji korak k odprtju novega Centra za sodobne umetnosti ? ki bo v bivšemu kinu Šiška. Prostori kina Šiška so trenutno zapuščeni, vendar jih mislijo, kot je na okrogli mizi dejal Blaž Peršin, vodja ljubljanskega mestnega oddelka za kulturo, konec prihodnjega leta pričeti obnavljati.
Projekt obnove bo skušal z minimalnimi sredstvi (2 milijona eurov) poseči v samo arhitekturo (zunanjo podobo) stavbe in jo ohraniti v duhu šestdesetih let, v katerih je bila tudi zgrajena, hkrati pa bo potrebno spremeniti kino dvorano v večnamenski prostor (do 800 sedežev), v katerem se bodo zvrščale gledališke in plesne predstave, video dela ter instalacije. Uredili bodo tudi bar, cyber caffe, prostore za vadbo in garderobe.
S koncem festivala in otvoritvijo Stare elektrarne se od zgoščene desetdnevne forme tudi dokončno poslavljamo. Toda kot pravi Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica festivala, bodo program festivala prilagodili novim okoliščinam in ga iz enkratnega dogodka razširili v predstavitev presežkov domačih in mednarodnih predstav skozi vse leto.
Ker je prostor v Stari elektrarni v prvi vrsti vadbeni, ga bodo skušali v okviru danih možnosti odprti čim širše. Od oktobra do junija bodo v dopoldanskem času potekali klasi odprtega tipa za plesalce in igralce v sodelovanju z zavodom En-knap ? www.en-knap.com . V sezoni 2004/05 začenja Agon, neformalni program za izobraževanje, raziskovanje in samorazvoj v polju sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti, z novima vrstama vrstama aktivnosti Agonom-R (raziskovanje) in Agonom-M (mobilnost), obenem pa nadaljuje z vsakodnevno vadbo za pol-profesionalne in profesionalne plesalce, zdaj imenovan Agon-T (trening).
Tekom leta bodo organizirana tudi predavanja, okrogle mize in seminarji ? tu bo potekal tudi Maskin Seminar sodobnih scenskih umetnosti.