Mislim, da sem se odločil, prekiniti nikotinsko odvisnost. Predlagam, da si kupim tobak za pipo, s čimer si bom potešil najtežje trenutke abstinence, hkrati bom iz odvisnosti naredil zmernost, saj ekstremne rešitve niso nič boljše od predhodnega stanja.
Že dalj časa opažam, da si prižigam cigareto najpogosteje v času, ko mi, resnicoljubju na ljubo, sploh ne paše. In sicer zato, da z njo preusmerim pozornost od dela, ki bi ga moral začeti opravljati ali pa nadaljevati. S tem le podprem svojo lenobo. Potem, ob taki pavzici, sledi razmislek in že sem na poti, ki pelje -- bolje rečeno zavija -- stran od mojega bistva dela.
Cigareto zaužijem pod pretvezo, da grem na serijo dimčkov, da se spočijem od dela. Ali res rabim počitek? Ali je kajenje resnični počitek? Ali ni druge rešitve počitka, kot nikotiranje? Seveda se zavedam, da če povprečni kadilec pokadi dvajset smrtonosnih paličic na dan, to pomeni približno uro do dve časa, ki ti čez noč ostane nezapolnjen, tako da je treba hitro na borzo drugih dejanj in jih poslati v akcijo, da zapolnijo ti dve uri. V mislih imam športne panoge, saj ti po športnem udejstvovanju utegne telo celo nasprotovati uporabi zastrupljevanja svojih -- zdaj z zrakom na sveže prepleskanih -- pljučnih mehurčkov.
Včasih se zgodi, da kadilec prižge tobačno omotanko kot nagrado za določeno opravljeno delo, ki si jo seveda podeli kar sam, ne da bi se zavedal svoje geste in ob tem sploh ne opazi čustvenega razburjenja, kot razloga vsega tega rituala. Hočem povedati, da se dostikrat zgodi, da skadimo enega zgolj zaradi nekontrolirane pretirane radosti. In v zmoti se giblje tisti, ki misli, da je bil nagrajen. Nagrade so za bedake. S strahom pa je isto kot z veseljem. V pretirani obliki strahu je ravno živčen cigaretik prvi simptom te bolezni, pred katero -- vsa tresoča -- stoji naša civilizacija.
Škatla mehkih Boss je lahko tudi obrambni mehanizem. čisto vsak Zemljan, ki se vsaj nekaj časa opaja s tem indijanskim izročilom, lahko soglaša z mano, da se je že znašel v situaciji, ko je namesto konverzacijskega feedbacka (zaradi neizmerne nelagodnosti) poslal sogovorcem v obraz samo podivjane, sveže oblake ravnokar prižgane cigarete.
Medtem, ko je lahko rdeča trda škatla Marlbora celo statusni simbol. In, čeprav v nasprotju z dejansko resničnostjo eksistenčnega stanja ljudstva na sončni strani Alp, pa na mračni strani žepov, že s hitrim pogledom po mizah naših lokalov presenečeno ugotoviš, da je tu več magnatorskih mogotcev kot kjerkoli drugje po svetu.
Pred koncem vam posredujem še sklepno formulo tobačne razvade:
1 x 260 x 365 = 94900 SIT = sedem dni luksuza v Parizu s tem, da lahko cel teden za desert po bajni večerji - ki si si jo privoščil v sangermanski ali pa židovski četrti, ki velja za eno najdražjih - pofumaraš eno od tistih pravih kubanskih cigar in mogoče prav s tem končno dojameš poslanstvo te čudovite rastline z imenom "sublimni tobak nad vsemi tobaki."
Za konec bi povedal, da se bom držal -- dokler ne dobim tobaka za pipo -- še starega principa čaščenja nikotina. Tko da grem zdele po pisanju tega članka še na en čik. Mislim, da ni zdravo kar na nos na vrat prehitro nehat', saj lahko to prinese neozdravljive psihične posledice.
