7.6.1999 - Matura se nevarno približuje. Pravzaprav se skušam čimbolj izogibati tej temi, ampak enostavno ne gre. Čisto tako nehote, kot najhujša nočna mora je vedno prisotna v zavednem delu mojih možganov. Sicer se mi res ne bo treba ne vem koliko učiti, ker sem pač nadarjena za take stvari, ampak vseeno.
Zdi se mi, da ni učenje tisto, kar me moti pri tej zadevi, predvsem se sekiram zaradi tega, ker ne vidim Nastje. Najbolj mi je čudno to, da si ne vzame niti pol dneva zame. Saj vem, da ima izpite, sploh prvo leto je težko. A po drugi strani, vem, da bi si jaz kljub maturi vzela zanjo več časa kot samo pol dneva. Upam, da se ni zgodilo najhujše. Upam, da ni dobila fanta, ki ji je po vsej možnosti še prepovedal stike z mano.
Potrebovala sem jo bolj kot karkoli tisti trenutek. Zaklenila sem se, se usedla na školjko in zaprla oči. Rajši padem maturo in grem naslednje leto še enkrat, kot pa da izgubim Nastjo. Po telefonu mi sicer zatrjuje, da je vse cool, da me pogreša, da komaj čaka da se vidiva, blabla. Mat'r no! Zakaj ji ne verjamem?
Najhujše je to, da ne morem seksat ne da bi mislila nanjo. Ko me kak tip boža, zaprem oči in si predstavljam, da so to njene roke. Ko se z nekom ližem, mislim na njen vroč jezik. Ko ga imam noter, si domišljam, da je to vibrator, ki ga upravlja ona. Joj, kaj mi je storiti?
In to prav zdaj, ko je poletje, ko je vse vroče, ko sem tako pomankljivo oblečena, da se vzburim že samo, če se usedem. In tako se včasih tudi zgodi, da ne morem zdržati. Tako kot zadnjič, po šolski uri. Po tistem sanjarjenju, v katerem so imeli glavno vlogo moji sošolci, je bilo dejstvo, da imamo še štiri ure več kot grozno. Nekako sem ugotovila, da moja pohotnost ne bo zdržala do doma. Ker na žalost nisem imela možnosti, da bi kar nekoga zgrabila in posilila, je bilo treba rešitev iskati drugje.
Šolsko stranišče seveda. Že ime samo me sicer ni kaj preveč privlačilo, ampak takrat bi bila tudi mestna kanalizacija zadovoljivo mesto. Odpravila sem se torej proti stranišču. Odmor ni bil dolg, samo pet minut, ampak sem se odločila, da bom pač zamudila. Kaj pa mi morejo? Rečem, da sem imela drisko, pa je domovina rešena. Brez skrbi, da ne bi noben prfoks, pa če je še tako butast, imel kakšne prevelike želje tega preverjati. Alibi sem si torej zagotovila. Zdaj je bilo samo še treba počakati, da se WC sprazni. Kar pri tistih vreščečih kokljah, ki se vsakih pet minut lišpajo ni bilo tako lahko. In aleluja, zazvonil je odrešilni zvonec.
Končno sem si tudi jaz priborila svoj košček zemlje pod soncem, svojo straniščno školjko. Potrebovala sem jo bolj kot karkoli tisti trenutek. Zaklenila sem se, se usedla na školjko in zaprla oči. To je bilo kar precej pomembno glede na to, kakšna scena me je obdajala. To res niti slučajno okolje, v katerem bi se vzburil, ampak, kot sem že rekla, v tistem trenutku sem bila tako potrebna, da bi prav prišlo karkoli.
Noge sem razkoračila, potegnila gor kiklco in majčko. Sploh nisem hotela hiteti. Za take stvari sem si vedno vzela čas. Tudi, če sem bila sama. Najprej sem hotela obdelati moje jedre joškice z že otrdelimi bradavičkami. Glavo sem naslonila na steno in počasi drsela z rokami proti njim. Narahlo sem se tudi praskala s svojimi dolgimi nohti, kar mi je blazno ugajalo. Ko so roke dosegle prsi, sem jih trdno stisnila v dlani. To je bilo sicer grobo dejanje, a taka dejanja so me, kot sem že velikokrat povedala, zelo rajcala.
Stiskala sem si torej moje dojke, čutila trde bradavice in predla od ugodja. Čutila sem, kakšno postaja stanje med nogami. Pa se še vseeno nisem hotel dotakniti. Vedela sem, da če bom to storila, bo do vrhunca prišlo več kot prehitro. Zato sem mučila samo sebe in se komaj zadrževala, da mi prsti ne bi zašli v kakšno prepovedano luknjico. Dotikala sem se trebuha, mojega uhana v popku, (pred kratkim sem si ga dala noter, in neverjetno, še dodatno me vzburja) spet zdrsela do vratu, si oblizovala prste, stokala in si želela.
Nekoga, nekaj. In pohota je zmagala. Če si stokrat rečem, da ne bom še nekaj časa šarila okrog moje muce, seveda ne zdržim. Nepoboljšljiva sem. Hvala bogu, da sem bila na stranišču, saj je bilo okoli mene vse mokro. In že naslednjo sekundo so bili prsti na mojem ščegetavčku.
Že sam dotik me je spreletel, pa še mignila nisem. Imela sem občutek, da bi mi prišlo že samo, če bi prst nepremično držala na tem občutljivem mestu nekaj minut. A to ni bilo vse, kar sem hotela, želela sem si čutiti v notranjosti, zapolniti mojo vročo špranjico. Na žalost je bilo vse, kar sem imela, moji prsti, a če ni drugega, je tudi to zadovoljivo.
Začela sem z enim in ga počasi porinila noter. Šlo je zelo gladko, tudi potem, ko sem porinila drugega. In tretjega. Trije prsti so mi zadostovali. Debelina je bila namreč pravšnja, motila me je edino dolžina. Prst namreč niti pol toliko ni dolg kot en pravi, trd tič. A je vseeno šlo. Kot namazano. Prstki ven in noter, z drugo roko pa sem se božala po češpljici in zadrževala orgazem.
Vedno sem namreč lahko regulirala, kdaj mi bo prišlo. Včasih enostavno nisem hotela, da bi eksplodirala, čeprav bi lahko že zdavnaj. Preprosto sem uživala v tem, da sem si jo drgnila. Vedno je bil tako nor občutek, kot da sploh ne bi bila na Zemlji, ampak nekje. Kot bi bila zatripana alli zadeta. Brez zavednja, kaj počnem, brez sposobnosti razmišljati ali fizično delovati. Samo stresajoči krči po celem telesu, uživanje in čakanje na "malo smrt". Več kot dobiš, še več rabiš. Tako nekako je bilo. Zato sem tudi morala na stranišče kot fiksar po svojo dozo.
Prste sem porivala sem vedno hitreje, vedno bolj se mi je mešalo. Tako malo me je ločilo od vrha in skoraj se mi je zavrtelo. Čutila sem, kako narašča, kako prihaja val, ki me bo zalil, ki me bo spodkopal pod sabo. Kmalu je butnilo, mi pobralo vso življenjsko moč in še nekaj minut sem sedela na školjki, da bi prišla k sebi.
K pouku seveda ne smeš neurejen in utrujen.
