Zgodilo se je najhujše. Tisto, česar sem se bala. Pa saj sem ti prejšnjič nakladala o tem. Na dolgo in široko. Nastja seveda. Po dolgodnevnih izmikanjih in prepričevanjih, da je vse v najlepšem redu, je končno izustila, kar sem pravzaprav že slutila. Našla si je fanta. Pa saj bi bilo čudno, če si ga ne bi, taka mrha kot je. Najbolj me je v bistvu prizadela s tem, da mi tega ni hotela povedati osebno.
Tako mi je dala vedeti, da ji najino druženje ni kaj dosti pomenilo. Sicer se je spet izgovarjala na zasedenost, ampak, zasedenost "my ass"! Najbrž je imela toliko opravka s tistim njenim porivačem, da je po vsej možnosti padla večino izpitov. Drugače si tega ne znam razlagati. Joj!
Tako sem jezna, v bistvu besna. Najraje bi kričala na vsakogar, ki se mi samo približa, počutim se tako, da bi postrelila cel svet. Ah ne, saj ne bi bilo treba celega sveta. To bi naredila kar sta tista dva mulca pred kakšnim mesecem. Šla bi v šolo in začela streljati na vse, kar se premika in leze. Mah. Kaj bluzim. Back to life, back to reality.
Ženska me je tako sprovocirala, da ne mislim na čisto nič drugega. Še matura, ki jo v teh dneh pišemo, se mi zdi najbolj postranska. Pridem v šolo, odpišem kar je treba in grem. Kot da bi šla vplačat loto. Tak odnos imam. Podzavestno.
Kar naprej mi v ušesih odzvanjajo njene besede: "Saj veš da mi je zelo težko, veliko čutim do tebe, ne morem te kar tako pustiti, ampak, saj veš, da tako ne bi šlo več. Navezali bi se druga na drugo ... a skupaj ne moreva živeti ... morala sem si najti fanta ... tudi ti si ga moraš ... tako bo najbolje za naju obe ... nikoli te ne bom pozabila ." Bla bla bla. Zvenelo je huje kot mešanica Santa Barbare, Esmeralde in Kasandre. Hočeš slišati, kaj si dejansko mislim o njenih besedah?
Če bi spregovorila, kar misli, bi zvenelo nekako takole: "Veš draga moja, lepo je bilo s teboj, dokler je trajalo ... zdaj sem se te naveličala ... našla sem novega jebača ... ženska ni ravno tisto, kar potrebujem ... pač rabim nekaj konkretnega ... pa saj veš lubica ... tak je lajf ... saj bo bolje ... mogoče ... no lepo se imej ... jest morm zdej it ... porivat ... sej veš ."
Znorela bom. Ali je res prišlo že do tega, da si bom morala najti tipa??? Pa kako? Saj ne bi zdržala tega. To enostavno ni v moji krvi. Najbrž se sploh ne bom nikoli poročila. Ali pa. Kaj pa vem, dejstvo je, da trenutno to ni izvedljivo. Enostavno ne morem. Dolgčas bi bil. Ne bi imela življenja. To torej odpade. Sicer bi bil res lahko odličen v tistih rečeh, ampak vseeno raje tvegam in imam druge, pa tudi če se najde kakšen totalni luzer. Kot se mi je zgodilo prejšnje leto. Takšnega idiota pa še ne. Saj tako na videz ni bil slab, ampak, kaj mu pomaga videz, če ne obvlada ženskih potreb? Če komaj ve, kam ga je treba zariniti?
No torej. Jaz lepo spet željna novih pustolovščin (seksualnih seveda), sem se odpravila ven z nekimi kolegi. Pravzaprav sem bila povabljena na neko žurko, pa sem šla, ker ravno nisem imela česa drugega v načrtu. Ko sem prispela tja, sem ugotovila, da ne poznam nobenega razen tistih treh, ki so me povabili. Toda to sploh ni bil problem. Vedno in povsod sem se vživela v družbo, čez kakšno uro sem poznala že vse.
Nisem pa pričakovala, da se bo ta družba šla tako pokvarjene igrice. Saj ne da bi imela kaj proti, sama sem bila še hujša, preprosto nisem bila navajena česa takega. Saj ponavadi se na žurkah dogaja ravno to, da se vsi sparijo, ampak to se običajno zgodi tako skrivoma, da drugi ne opazijo ravno tisti trenutek ko odideš. In po možnosti se drugo jutro kao ne spominjaš, kaj si počel in s kom si bil. No, tukaj je bilo, kot že omenjeno, zelo direktno.
Igrica je bila zelo preprosta, podobna flaši resnice. Tisti, ki je zavrtel steklenico, je tisti, na katero je steklenica pokazala, postavil eno samo vprašanje. (Vrtel je lahko tip ali ženska, edino pravilo je bilo, da je steklenica pokazala nasprotni spol.) Vprašanje se je čisto preprosto glasilo: "A se greš zdele dat dol z mano?"
Presenetljivo, koliko je bil pozitivnih odgovorov. No, name je naletel že prej omenjeni tip in ker je izgledal povprečno bolje od drugih, se ga nisem branila. Časa vsekakor nisva izgubljala in odpravila sva se kar v kopalnico. Sobe in podobni prostori so bili že zdavnaj zasedeni. Ker sva bila oba malce pijana in zadeta, sva bila še bolj potrebna. Oz. jaz sem bila. Ne vem zakaj, ampak vedno, kadar sem se ga napila, se je moje poželenje dvignilo do maksimuma. Sploh nisem potrebovala predigre ali česa podobnega. Enostavno sem si zaželela samo en dolg in vrhunski orgazem. In nekoga ki bi mi to željo izpolnil. In tisti trenutek je bil to on (če povem po pravici, se ne spomnim njegovega imena).
A že takoj na začetku sem ugotovila, da ne bo tako lahko, kot sem si mislila. Takoj zatem, ko sem ga objela, zalizala in ga skoraj podrla na tla, se je odmaknil od mene in povsem resno, kot bi šlo za življenje in smrt, rekel: "Sej, a veš, če ti ni do tega, če pač nisi taka, da bi se tlele dol z mano dajala, se lahko tud pogovarjava". Mislim halo??? Potrebna sem bila kot sahara vode, iz oči mi je sijala pohota, skoraj sem ga posilila, bila napol naga, on pa vpraša, če to hočem?! Dve možnosti: ali je bil slep ali pa popoln idiot. Slep ni bil.
Najprej nisem vedela, ali naj ga pošljem v tri krasne. To bi z veseljem storila, samo kaj, ko pa sem bila takooooo potrebna. "Slab začetek, dober konec", pravijo. No ja. Tisto prvo vprašanje sem ignorirala in po dolgi razlagi, da si jaz želim seksa ravno tam in ravno z njim, je tipček nadaljeval. Prijel me je nežno, kot bi bila iz porcelana in me položil na tla. A ni minilo pet minut, ko se je spet oglasil: "Saj, če te zebe, ko ležiš na teh mrzlih tleh, ti lahko prinesem kakšno dekico."
Joj! Pa kaj je zdaj to? Skrita kamera? Spet sem mu morala lepo razložiti, da pač ne rabim dekice, ampak nekaj trdega in pokončnega. Upam, da ni razmišljal o tem, da bi mi prinesel banano ... No, končno mi je uspelo, da sem se slekla. Pa še njega zraven. Sploh ni imel tako slabega. Bolje že kot banana. Spet sem imela potok med nogami, drhtela sem od vzburjenja, od želje po porivanju. Toda on me je kar božal in poljubljal in lizal in ... Kot bi se bal, da bo moja špranjica požrla njegovega tiča. Pa saj nimam črne luknje! Po nekem čudežu mu je po dolgem času uspelo, da ga je spravil do tam, kjer je bilo treba.
Prijel me je za boke in čisto počasi, zelooo počasi začel dajati njegovega prijateljčka noter. To, da ga je enkrat porinil noter, je trajalo tako dolgo, kot pri meni traja cel seks. Skoraj sem zgubila živce. Hotela sem nabijanje, grobo porivanje, rajcanje, drkanje . dobila pa sem tipa, ki je z mano ravnal kot še z devico ne bi. Vse besede, naj to počne hitreje, so bile zaman. "Pa saj te lahko ranim ... ne morem kar tako grobo ... ti si pa tako nežna." Prekipelo mi je. Vrgla sem ga ven!
Včasih je samozadovoljevanje učinkovitejše od seksa.
