5.7.1999 - Najbolj mi te dni najeda to, da so tastari doma. Sploh ne morem dihat, vedno mi težijo. Vse kar naredim, je narobe, spati zjutraj med vikendi sploh ne smem. Mislim, halo??? Kot da sploh ne bi bilo počitnic. Kot da bi celo šolsko leto samo lenarila, imela milijon popravcev in bila najbolj problematičen dijak naše šole. Mah. Brez veze.
Ugotovila sem, da bi bilo zelo pametno najti kakšno delo. Tako na izi, počitniško delo. Čeprav mi je v končni fazi čisto vseeno, kaj počnem. Tudi ceste bi pometala in prekladala cementne plošče, karkoli, samo da sem zdoma. Da mi ni treba gledat tečnih starcev, da mi ni treba delat doma.
Pravzaprav bi lahko dobila delo, kot sem ga imela lani. Bilo je prav luštno, dobra plača in vse ostalo. Ker sem kar zgovorno in radovedno dekle, mi je uspelo dobiti delo na neki lokalni televiziji. V bistvu nisem počela nič pomembnega, pomagala sem največ tajnici, montažerjem in novinarjem. Odgovarjala sem na telefonske klice, bila sem nekakšen stik z javnostjo. Tam je namreč tako, da poleti skoraj vse mrkne, veliko novinarjev in ostalih sodelavcev gre na dopust, tako da rabijo nekoga, ki bi skrbel za te zadeve.
Pri tej službi mi je bilo najbolj všeč, da mi ni bilo treba zjutraj zgodaj vstajati. Iz postelje sem se skobacala približno ob desetih zjutraj, potem sem pol ure porabila v kopalnici, pa še nadaljnje pol ure pri mizi ob zajtrku, gledala sem še televizijo. Od doma sem se opravila malo preden so prišli tastari iz službe. Pa še daleč od doma ni bilo. Idealno torej. Ko sem prvi dan prestopila prag te televizijske hiše, nisem bila ravno navdušena, saj sem vse naokoli opažala same ženske, same novinarke. Saj ne, da bi imela kaj proti ženskam, nasprotno, ampak pogrešala sem moške postave.
Pa sem kmalu videla, da so tudi oni začeli prihajati, saj so bili več ali manj tehniki in montažerji, katerih delo je zahtevalo predvsem popoldanski turnus. Prvi dan nisem opazila nikogar omembe ali pogleda vrednega, drugi dan pa me je zadelo. Pojavil se je ravno preden sem se odpravljala domov. Sedela sem pri mizi in pospravljala vse mogoče listke in časopise, skratka, vso navlako, ko je stopil skozi vrata. Pa saj ni bil nič tako strašno posebnega, ampak izžareval je neko, hm, kako bi temu rekla, spolno privlačnost.
Tega se ne opazi kar tako, pa tudi definicija te "spolne privlačnosti" je kar težka. Lahko bi rekla, da te človek, ki jo ima, nevede prisili k temu, da si želiš seksa z njim. Dvomim sicer, da bi se kdo s tem strinjal, ampak to je pač moje lastno, subjektivno mnenje. No, torej, še isti trenutek, ko sem ga zagledala, se je sprožila moja najbolj pokvarjena seksualna domišljija. Včasih se mi zdi, da bi Freud obupal, če bi se ukvarjal z mojo psiho. Kakorkoli, kar strmela sem vanj in sploh nisem dojela, da je pristopil in me vprašal, kdo neki sem. Kako ne bi, ko pa sem tako buljila vanj.
Ko sem se mu predstavila, je povedal, da je montažer, dela pa vsak drugi dan in še to bolj pozno. Škoda, sem si mislila. In to me je kar nekako potolklo. A ponavadi vedno dobim, kar si želim, in odločila sem se, da si ga nekako priborim. Pa tudi če traja samo deset minut. Point je bil samo v tem, da ga občutim. Da ugotovim, če seksa tako dobro kot zgleda. Da vidim, kaj dejansko mi poleg simpatičnosti lahko ponudi. Najprej sem ga hotela povabiti na pijačo, pa sem se po petminutnem premisleku odločila, da je mogoče še malce prezgodaj, da bom počakala na kakšno boljšo priložnost. Ta je prišla prej, kot sem sploh lahko pričakovala .
Neko nedeljo (delala se namreč vse dni v tednu), je bilo zelo malo ljudi. Zjutraj se jih je sicer nekaj pojavilo, vendar so po neki oddaji, ki je potekala v živo, več ali manj vsi odšli. Tudi jaz sem pravzaprav nameravala oditi, ko sem opazila, da je bil v montaži on. Sploh nisem razmišljala, ampak sem takoj stopila do njega. Nisem pa bila prepričana, kako bo reagiral. A sem bila prijetno presenečena. Ko me je zagledal, je bil dejansko videti prav vesel. Ne vem pa, ali je bil vzrok tega veselja dolgčas, ki ga je preživljal v tisti majhni montažerski sobici ali pa je bil celo vesel mene.
Skratka, sprva mi ni bilo jasno, kaj naj se z njim pogovarjam. Ne glede na mojo gobčnost sem kar nekako utihnila. Pa me je rešil in mi začel razlagati, kaj pomenijo določeni gumbi na tistih napravah, kako se montira in pdb. Kao da me je zanimalo ... Premišljevala sem samo o tem, kako bi se ulegla na tiste številne gumbe, da bi me tiščali v hrbet, spredaj pa bi čutila njega, njegove prste, jezik, njegov ... Ups, sploh nisem dojela, da mi tip že kar nekaj časa sploh ni več nič razlagal, ampak je strmel vame in se prav hinavsko nasmihal.
Zardela sem kot že dolgo ne. Včasih se pa res ne poznam. Nekaj časa sva kar tako stala in se gledala. Prevzelo me je tako poželenje kot že dolgo ne. Ali bo dojel ali ne? Naslonila sem se na mizo in se z rokami oprla na njen rob. Če ne bi imela spodnjih hlačk, ki sem jih v službo "preventivno" nosila, bi mi že teklo med stegni. Končno sem opazila, da tudi on ni ostal ravnodušen. Stal je pred mano, z očitno izboklino v hlačah. Že sem mislila, da me bo zalizal, ko me je grobo prijel za lase, potisnil na kolena in ukazal, naj mu ga fafam.
Priznam, da sem bila presenečena, ker nisem bila navajena take grobosti pri fantih. Moram pa priznati tudi, da mi je zelo ugajalo. Na hitro sem mu povlekla hlače dol in ne da bi sploh prijela njegovega tiča, mi je kar sam skočil v usta. Bil je namreč tako trd in pokončen, da nisem rabila drugega kot ustnic. Tako sem lahko z mojimi prostimi rokami prijela in gnetla njegovo napeto zadnjico. Bilo je odlično. Ves čas mi je govoril moja mala prasička, ves čas je hotel, da mu ga vlečem še hitreje in močneje.
Kar naenkrat pa mi ga je vzel iz ust, šel na kolena in me skoraj prevrnil na trebuh. Od mene je zahteval, naj se postavim na kolena kot kakšna psica, da me bo lahko od zadaj. V takem položaju me je najprej nekajkrat surovo udaril po riti, da me je pravzaprav kar zabolelo. Rekel mi je, da me bo še huje našeškal če ga ne bom ubogala. V bistvu me je motilo samo to, da ga še nisem začutila v sebi. Najbrž je to počel zanalašč. Kar nekaj časa ga je potem drgnil ob mojo zadnjico, jaz pa sem čakala in čakala.
Nazadnje mi je skoraj prekipelo in zakričala sem mu, naj ga že porine v mojo premokro in najbolj pohotno muco. Pa se je samo zlobno nasmejal in me spet udaril. Kolena so me že bolela in skoraj sem obupala. Kako prekleto me je mučil! Hotela sem vstati, da vsaj kolena ne bi več trpela, a me je prasec prikoval na tla. Kaj pa sedaj? Začela sem kričati in opletati z vsem udi, on pa mi je z eno roko zaprl usta, z drugo pa zaril nohte v mojo dojko. Tip je bil očitno sadist. O.K., naj mu bo. Če se mu bom še dolgo upirala, me bo mogoče še "posilil". Ravno to se je zgodilo.
Jaz sem se kao upirala, on pa je od vsega užitka, ki ga je pri tem imel, postajal še bolj potreben. Prevalil me je na hrbet, prijel za noge in mi jih skrčil vse do njegovega vratu. Zarinil ga je na hitro, najgloblje kot sploh lahko. Priznam, da me je zaradi tega sunka kar zabolelo. A potem je šlo samo na bolje. Bil je pravzaprav najboljši porivač, kar sem jih kdaj imela. Bil je najhitrejši in najbolj intenziven. In poleg vsega ni imel pojma, kako sem uživala.
Bil je prepričan, da moji kriki pomenijo bolečino, ob kateri se je naslajal. Ni vedel, ali pa ni hotel vedeti, da uživam, da po celem telesu kar drhtim od pričakovanja norega orgazma. Sploh me ni brigalo, ali bo njemu prišlo ali ne. Zaprla sem oči in se gibala v ritmu njegovega tiča, njegovih sunkov. V meni je kar naraščalo, kopičila se je naslada, ki sem jo zadrževala v sebi predolgo.
Ko mi je prišlo, je bil prepričan, da mi je zadal tako bolečino, da je izzvala krik, ki ga niti zvočno izolirana soba ni prestregla.
