Verjetno se je po prebranem naslovu večini od vas povesila spodnja čeljust ter zazevala v vsem svojem sijaju. Res je, e-pošta v teh dneh praznuje svoj trideseti rojstni dan. Ray Tomlinson, katerega vsi priznavajo kot očeta elektronske pošte, se ne more ravno spomniti, kdaj je poslal svojo prvo pošto, niti kdo je bil prejemnik, vse česar se spominja je, da jo je napisal z velikimi črkami (kar je, mimogrede, danes zelo, zelo nevljudno).
Tomlinson, ki je sedaj inženir v podjetju BBN Technologies, je postal zelo znan zaradi aplikacije, ki jo je napisal pred tridesetimi leti, vendar kakor pravi sam, to ni bilo nič posebnega "napisal sem nekaj več kot 200 vrstic kode in zadeva je bila opravljena".
Idejo za aplikacjio je Tomlinson dobil iz dveh že obstoječih, ampak zelo primitivnih pogramov, ki sta sicer funkcionirala, vendar sta imela malo morje pomanjkljivosti in napak, katere je odpravil in nadgradil, predvsem pa omogočil da računalniki komunicirajo med seboj ne glede to, ali so različni ali ne. Prav tako Tomlinson žanje zasluge za uporabo simbola "at" (@) v naslovu e-pošte, seveda se je takrat pošiljala pošta še po ARPA Net-u, ki je bil nekakšen predhodnik današnjega interneta.
In, kot bi rekli Američani "Everything else is history", e-mail je postal eden izmed osnovnih sredstev komunikacije med ljudmi in nekako omogočil, da je svet resnično postal velika globalna vas. Čeravno je bila ta oblika komunikacije spočeta že daljnega leta 1971, je pravi zagon doživela šele po PC revoluciji v osemdesetih, najprej na ameriških univerzah in kasneje še med drugimi ljudmi. Resničen bum pa je e-pošta doživela sredi devetdesetih s širitvijo interneta. Tako je Tomlinson dobil zaradi svojega izuma že na tisoče zahval, kot tudi nemalo graj. Seveda so vse prišle po e-pošti.
