"Aaaaaaaaaaaa!" se je razlegalo po vsej dvorani, oziroma po prostoru, ki se je Maji in Marku zdel kot dvorana. To jima je dalo vedeti, da sta dobila družbo. Za tem bi človek pričakoval še kak bolj top zvok, kakor: "Tup!" ali pa: "Tresk!", vendar ga ni bilo, saj so bila tla 'dvorane' prekrita z omamljenimi živalmi. Mark in Maja sta bila na začetku precej iz sebe, sedaj pa sta bila že dosti bolj pomirjena, saj sta ugotovila, da živali, na katerih sta pristala, še dihajo in da so nekako omamljene ter da nimajo očitno nikakršnega namena prenehati biti omamljene.
Pač pa Tina še ni bila seznanjena s temi resnicami, zato je prvemu "Aaaaaaaaaaaa!" -ju sledil še drugi "Aaaaaaaaaaaa!" Maja in Mark sta pohitela h kraju Tininega pristanka, da bi ji preprečila še tretji "Aaaaaaaaaaaa!" V dveh urah, kolikor sta že bila v 'dvorani', sta se oba že sprijaznila s položajem in se kolikor je to mogoče udobno namestila med telesi teh kožuhastih živali, katerekoli so pač bile. Očitno je bilo, da skozi luknjo visoko nad njima vsake toliko časa prileti večja količina dotičnih živalic, da izhoda iz 'dvorane' ni in da tudi približno ne vesta, za kaj gre.
Tretje poglavje
Kapitan Öäscgü*ć¤?kđ, ali za prijatelje Romp, je imel zopet enega svojih bolj mračnih trenutkov. Slabe volje je bil približno petdeset dni v letu, kar je precej veliko, če upoštevate, da ima leto na Regulu IV, od koder je Romp bil, šestdeset dni. Tistih deset dni, ko ni bil tako zelo slabe volje, so bili rojstni dnevi njegove žene in osmih sinov ter novo leto. Ker danes ni bil nobeden od teh desetih dni, je bil Romp pač slabe volje. Razmišljal je o tem, kako si je vedno želel biti kapitan vesoljskega lovca, kako so ga zavrnili in je zato že deset let (regulskih) kapitan tovorne barkače, imenovane Spikina lepotica III. Bila je ena prvih živih ladij in naj bi služila kot potniška ladja, vendar je zaradi začetnih težav pri genetskem načrtovanju imela to nezaželeno lastnost, da je občasno divje začela loviti in gristi svoj rep, kar je včasih trajalo tudi po uro ali dve in jo je bilo absolutno nemogoče ustaviti. Za potniške ladje to ni ravno zaželjena lastnost, zato so jo prodali Regulski Svižčelovni družbi.
Zagledal je postajo WXĐ212, ki je bila njegova prva postojanka, tu je moral nahraniti svojo ladjo in odložiti nekaj svizcev. To ga je spravilo v še malo slabše razpoloženje, zaradi tukajšnjega kuharja Azinmaga se je moral pojati po tistem skrajno zaostalem planetu in loviti skrajno bedaste svizce. K sreči se je ravno v tistem trenutku po njegovi ladji začel predvajati komad Start Me Up od Rolling Stonesov in to ga je spravilo v malo boljšo voljo. Seveda Romp ni vedel, da je to Start Me Up in seveda ni vedel, da so to Rolling Stonesi in tudi če bi, ne bi za to dal niti pol smrdljivega svizca. Pesem je ujel na frekvencah lokalnega radia in jo posnel. Všeč mu je bila in spravljala ga je v dobro voljo, kar je pravzaprav napačen izraz. Spravljala ga je v slabo voljo, kar pa je še vedno bolje od zelo slabe volje, ki mu je bila v navadi.
Azinmag ga je že pričakoval v hali za pretovarjanje svizcev. Zaradi pritožb raznih živaloljubnih organizacij, svizcev niso smeli pobijati kar direktno, svizec je moral hoteti biti ubit. Zato so jih lovili z zvokom take frekvence, da so padli v nekakšno latentno stanje, nato so jih raztovorili v posebna skladišča, kjer so jih osvestili in jim predvajali posnetke z naslovom "Nasveti za uspešno zakonsko življenje" veleslavnega psihologa in sociologa dr. Žvangla. Za enkrat v galaksiji še ni bilo znane žive vrste, ki si po več kot dveurnem poslušanju dotičnih posnetkov ne bi želela čim čimprejšnje smrti. Omenjeni nasveti so pognali svizce v takšen brezup in depresijo, da so se dobesedno drenjali pred avtomatsko giljotino in se prerivali, da bi bili čim hitreje na vrsti.
Ladja je pristala v doku, Azinmag je kot običajno prijazno pomahal Rompu in Romp mu je kot običajno malo manj prijazno pokazal sredinec. Odprla so se vrata za raztovarjanje in zraven visokega odra, na katerem je stal Azinmag, se je pojavil kar zajeten kup svizcev. Ravno, ko je že izgledalo, da bo vsega konec, se je iz odprtine pognala moška postava in z divjim bojnim krikom, ki se ga lahko naučiš le v ž-razrednih ninđa filmih, priletela v drog, ki je stal poleg Azinmaga. Da bi bila mera polna, je takoj za njim iz iste odprtine priletelo najlepše žensko bitje, kar jih je Azinmag kdaj videl in pristalo natanko v njegovem naročju (kar ga sploh ni motilo). Tedaj je začutil ostro bolečino v desni nogi in v paniki sta njegovi roki popustili, k sreči je imel še dve in Tina ni zgrmela po tleh. Ozrl se je proti tlom in zagledal malo plavolaso bitjece, ki se je zagrizlo v njegovo nogo.
"Spusti jo ali pa nikoli več ne boš hodil!", je renčalo malo bitjece. Azinmagu tudi približno ni bilo jasno za kaj gre in jezik se mu tudi približno ni zdel podoben medgalaktični žlobudravščini, zato je počasi spustil Tino na tla, da bi si pobliže ogledal, kdo oziroma, kaj mu povzroča bolečino in ga po možnosti odstranil s svoje noge. Maja je opazila, da je bilo njeni želji ustreženo in zato popustila ugriz.
"Wkh#öćß× ÷4tkh?|X ¸lj?*fnj+!", se je zadrl Azinmag.
"Kaj se dere kreten!?", se je zadrla Maja
"No, saj je prav simpatičen!", je izjavila Tina.
"Gnnnnnnnnnj gnnn!", je izjavil Mark
Da debata ne bi zamrla, je Azinmag nadaljeval z: "Mjonk glq÷×~nkh!" Tokrat malo manj vreščeče, vendar očitno razburjeno.
"Gnnnnnn Aaaaauuuuuuuuuuuva!", je pripomnil Mark, ki ga tujec ni kaj prida zanimal, pač pa je imel dosti več dela z gigantsko buško na čelu in nemajhno bolečino v mednožju.
Ta jezik je bil Azinmagu znan, bolečina je pač internacionalna, zato je iz žepa potegnil injekcijo z anestetiki, ki je bila del obvezne osebneopreme prebivalcev vesoljskih postaj (poleg povojev, nekaj dodatnih medgalaktičnih komunikatorjev, glavnika in stekleničke najmočnejše barmanove pijače - za brezizhodne situacije) in jo zapičil Marku v stegno. Mark se je temu primerno odzval, kakor bi se odzval vsak, ki mu nasproti pridrvi triglavo štiriroko bitje in mu zapiči injekcijo v stegno: "Aaaaaaaaaargh aufbiks jauuuuuuuuuu gnnnnn!"
Nesrečni Azinmag je zopet začutil ostro bolečino v desni nogi in, ker je bil vzrok isti kot prejšnjič in, ker mu je to že malo presedalo, se je bistroumno odločil, da bo tujcem v ušesa vtaknil medgalaktične prevajalnike in končno razčistil nastalo situacijo.
Medgalaktični prevajalniki si preprosto zapišejo govorne vzorce v uporabnikovih možganih in jih nadomestijo z medgalaktičnim jezikom, ki je bil izumljen posebej v ta namen in ga brez prevajalnika nihče ne razume. Tako je bilo zadoščeno vsem galaktičnim narodom, ki so porabili desetletja za prepir, kateri jezik naj uporabijo. Sedaj so bili vsi zadovoljni, saj je bilo bistveno, da to ni bil jezik njihovega soseda. Po odstranitvi prevajalnik zopet nadomesti govorne vzorce s starimi in tako prepreči izumrtje drugih jezikov.
"Škljjngnah kljć¤m×÷$nak?", Je izjavila Tina, ki je zaradi Azinmagovih simpatij (fatalne zaljubljenosti na prvi pogled) prva dobila prevajalnik.
"?ć~++waxy ginzldangl, n¤k!", se ji je pridružila še Maja.
"Auuuuuuuaa!", je tokrat v medgalaktičnem jeziku, ki pa se v tej besedi ne razlikuje od vseh ostalih, dodal Mark.
Glede na to, da medgalaktična žlobudravščina ne ustreza zemeljskemu bralcu, vam bom posredoval sinhronizirano verzijo. Žal se premikanje ustnic ne ujema z glasom. Naj torej prevedem zgornji odstavek:
"Kaj je pa zdaj to?" ? Tina,
"Kaj mi tlačiš v uho, imbecil!" ? Maja,
"Auuuuuuuaa!" ? Mark.
"Oje mime je Magazin", je zbrbljal Azinmag Tini in razmišljal o hišici z vrtom in tremi otroki, ki se igrajo na njem ter Tino, kako se mu smehlja z vrta in ugotovil, da to kar je ravnokar povedal, nima prav velikega smisla, zato se je popravil: "M mmoje ime je Azinmag in ..." in ostal rahlo brez besed, saj jeTina vstala s tal in tako je ugotovil, da je v bistvu še lepša kot je mislil.
Maja se je že usedla na nekaj, kar je bilo najbljižje klopci in si prižgala čik. Prisedel je še Mark in nepremišljeno pripomnil: "Pa saj si premajhna, da bi kadila!" ter za kazen pokasiral še eno brco v koleno.