Sulki je po daljšem krehanju in vzdihovanju začel s svojim poslednjim govorom (ki je bil primerno dolg - saj veste, pomembni umirajo počasi).
"Khe, khe, . Prosam pustte mi, de se pokezam in razložim vam svojo zgodbo. Nebi rat umrl in odnesell fsega s seboj v grop." Tu je napravil dolg premor in še nekajkrat zahropel. Azinmag je še vedno buljil v Tino, svoje početje je prekinil samo toliko, da je Sulkiju vstavil enega od svojih medgalaktičnih prevajalnikov, saj je imel tega žlobudranja do vrh glave. Ker se je iz kapsule skobacala tudi Unix, je Mark delal družbo Azinmagu in buljil vanjo. To očitno dokazuje, da je paritveno vedenje vseh moških osebkov v galaksiji enako bebavo.
"Sem s Capelle 4. Mi smo ena prvih civilizacij v galaksiji, ki je prešla na sistem z enakopravno družbeno ureditvijo in zelo smo ponosni na to. Zelo se trudimo, da bi uresničevali ideje naših filozofov, saj se zavedamo, da je to edini način, da dosežemo popolno sožitje." Tu je poškodovanca zopet prekinil silovit kašelj in izpljunil je nekaj zelene krvi. Tina se je sklonila k njemu in mu dala piti vode. Oba moška predstavnika naše družbice sta še naprej buljila vsak v svojo izbranko. Bog oče je buljil v obe izbranki.
"Eden od idejnih očetov našega sistema, Tarx po imenu, je nekoč izjavil, da je vera droga za ljudstvo in dolgo smo razmišljali, kako bi rešili ljudi te zasvojenosti. Pred kratkim se nam je posvetilo, da je vsaka religija zgrajena okrog svojega boga in kot logična rešitev našega problema, se je porodila misel, da bi pobili vse bogove. Moja naloga je bila razstreliti Planet Bogov." Proti koncu govora so ga vedno bolj stresali divji krči in nekateri stavki so bili zaradi hropenja skoraj nerazumljivi. Ko je končal, ga je začelo silovito tresti, iz kotička ustnic mu je tekel tanek potoček krvi in iz ust so prihajali zvoki bitja, ki se duši. Z edino celo roko se je oklenil Tininega zapestja in svoje povsem krvave oči je proseče obrnil k njej. Še enkrat ga je močno streslo, tokrat se je kri ulila čez celo spodnjo ustnico in njegov prijem je popustil. Tina mu je zaprla veke in s skupnimi močmi so ga prenesli v jarek, pobrali nekaj okoli ležečih udov in ga zagrebli.
Na pogrebu, če bi temu lahko tako rekli, je vsak povedal nekaj besed o tem, kako se spominja Sulkija in glede na to, da so ga vsi poznali le bežno, so bili govori temu primerno kratki. Azinmag je na dva glavnika (glede na to, da ima tri glave, to ni bilo prav težko) odigral nekaj polka komadov, nadvse primernih za tako priložnost.
Mark je prišel na idejo, da bi se dalo Sulkijevo ladjo prav koristno uporabiti, sedaj ko je tako tragično ostala brez lastnika. Vsi so se strinjali, da to ni slaba zamisel.
"Samo, dajte prosim še naju z Unix najprej zapeljati do Gruntha, najinega šefa, da mu pojasniva, kaj se je zgodilo s postajo," je pripomnil Azinmag in poleg tega upal, da si bo lahko pridobil še nekaj dragocenega časa s svojo veliko ljubeznijo. Prijazno so se poslovili od svojih gostiteljev in se odpravili proti ladji.