Med tem ko so stopali proti stojnici s sladoledom, se je nebo nekam sumljivo hitro stemnilo. Vsi so avtomatično vzdignili poglede in uzrli ogromen vrtinec, v katerega so se zgrinjali oblaki. Njihov prvi vtis, da gre zopet za eno od divje zabavnih zadev iz programa Planeta zabave, se je hitro razblinil, ko so ugotovili, da ostali brezglavo tekajo sem in tja ter kričijo razne nesmisle.
Oblaki so se združili v ogromno homogeno telo visoko nad tlemi. Gmota je počasi začela dobivati obliko nekakšne glave in različni deli so se rahlo obarvali. Panika na tleh je začela dobivati epske razsežnosti. Tisto kar bi človek po vsej verjetnosti poimenoval usta, se je odprlo in mogočen glas, zaradi katerega so se začela tresti tla, je spregovoril:
"Jaz sem vaš stvarnik!"
"No, pa imaš odgovor na tvoje vprašanje, kdo je ustvaril vesolje," je bog oče dregnil Marka.
"Globoko sem razočaran nad vami," je bobnelo dalje, "sicer je res, da je bil to cenejši vesoljski embrio z napako, vendar tako obupnega razvoja pa res nisem pričakoval!"
Prejšnjo nepopisno paniko je zamenjala mrtvaška tišina, ki jo je motilo le tuljenje iz lokalne norišnice, katere prebivalci se očitno niso zavedali resnosti položaja. Tja spravijo tiste, katerih možgani niso prenesli neprestanega popivanja ter pomanjkanja spanca in so se kratko malo skisali.
"Najhujše razočaranje pa je ta planet!" Tu je glas podrhtaval v besu. "To leglo razvrata! Ta žalost in groza! Ta, eeee ta, . ta beznica od planeta! Zato sem se odločil, da vsemu temu naredim konec! Da pa ne boste rekli, da sem nepravičen in ker sem dobrega srca, vam dam še pet spokov, potem pa adijo vesolje."
Glava je počasi zbledela, vrtinec je izginil in oblaki so se zopet enakomerno porazdelili po nebu. Sedaj je panika ugotovila, da je dogajanja konec in zopet zavladala po celem planetu.
Ko se je Azinmag zavedel, kaj se dogaja okoli njega, je ugotovil, da se ga Tina trdno oklepa. V istem trenutku se je Tina zavedla, kaj se dogaja okoli nje in ugotovila, da se trdno oklepa Azinmaga. Ker je očitno to obema ugajalo, sta se še kar naprej trdno oklepala.
Unix sicer ni imela nič proti, da drži Marka v naročju, prav nasprotno, Mark ji je bil že nekaj časa prav simpatičen, vendar pa je imel le nekaj kil preveč. Zato se je odločila za drugačno taktiko. Poljubila ga je na čelo in rekla:
"Če mi zlezeš iz naročja dobiš še enega."
"No, no, a bi se lahko nehali klele mazit in se hitro odpravili proti ladji. Jaz ne mislim teh deset let, kolikor jih je še ostalo do velikega hrska, preživeti na tem usranem planetu! A ma kdo čik?!" se je zadrla Maja, ki je med tem z božjo (dobesedno) pomočjo prevedla spoke v zemeljska leta. Z malo zadrege sta se parčka odpravila za ostalimi proti ladji, kar pa je bil, glede na sem ter tja brezglavo begajoča bitja, precejšen podvig.
Na stojnicah, mimo katerih so se prebijali, so že prodajali gumijaste podobe glave, ki jim je ravnokar spregovorila z neba. Prodajalci pa so na ves glas propagirali svoje najnovejše artikle:
"Bodite prvi, ki je prebutal stvarnika!" in "Maščujte se krvoloku!"
Besna množica se je zgrinjala okrog dotičnih stojnic in v mlatilnici je bila že kar precejšnja vrsta.
Skozi ves ta kaos, se je prebijala skupinica naših protagonistov in le stežka so se prebili do ladje. Ko jim je po nekaj urah to le uspelo, se je Azinmag usedel na pilotski sedež, pri čemer je imel nemalo problemov, saj mu je okrog enega od vratov stalno visela Tina. Po daljšem prepričevanju se je le usedla na svoj sedež in Atrix je divje užgal po stikalu za zapiranje vrat in le ta so se začuda celo zaprla. Med počasnim dviganjem, ki ga je ves čas spremljalo tudi divje škripanje, so lahko opazovali popolno zmešnjavo pod sabo. Podivjani panični prebivalci so podirali stavbe, hodili drug po drugem in tako povzročili, da marsikdo ni preživel niti napovedanih pet spokov, ampak je zagrizel v travo kar takoj. Sodi alkoholnih pijač so se praznili z nedojemljivo hitrostjo, kar je dajalo upanje, da bo razbijanja kmalu konec.a