Zgodba do sem: tehnologija nas, ali mi tehnologijo? Nekateri zatrjujejo: mi tehnologijo, ona nam vdano služi, lajša naše delo in krajša prosti čas. Vendar se mi dozdeva, da je včasih prav obratno. Da je vse skupaj le orožje neke nevidne sile, ki nas s tehnologijo in napredkom odvrača od nečesa bolj pomembnega.
Filozofiram? Pa ne že spet, boste rekli. Ne! Še vedno sem prepričan, da je na tem svetu nekaj oz. nekdo (oz. peščica ljudi), ki vedo, zakaj je do vsega tega tehnološkega mambo-džambota sploh prišlo. Mogoče so pa vesoljci? Mogoče pa je ameriška vlada. Stop. Ustav' konje. O teorijah zarote, takšnih ali drugačnih, bomo razpravljal' kdaj drugič.
Še vedno nas, oz. me predvsem zanima kdo 'ma koga, ne? Vemo že, da so mobitelčki, cell phones, halo tamagočiji, mobiji, mobilne telefonske centrale, džiesemi, enemteji, ... res "pejn in di es", razen za tiste, ki jih radi kažejo - mobilce seveda.
Prenosni računalnik so problem
Naslednja stvar, ki nas od igrač moderne tehnologije matra so leptopi, noutbuki, oz. prenosni računalniki. Računalništvo, internet, i-mejli so nam že tako domači kot kuliji (izumili so jih približno takrat kot Arpanet, nekakšen prainternet). In so kul. Kuliji in računalniki.
Problem pa je pri prenosnih računalnikih! V bistvu je problem le ta, da še vedno niso tako majhni, kot organajzerji, ampak so se evolviral nekje do pol poti. Ker pa so v poslovnem svetu tako zaželjeni in tudi uporabni, jih vsi, ki jih rabijo tudi uporabljajo. Je pa res, da so zaradi svoje teže in predvsem velikosti kar malce nerodni. Kovček za kompjuter, pa še en kovček, pa mobitel, pa kuli in spet ste omreženi od tehnologije.
Spremlja vas povsod, še na dopustu, v gorah in le redko se ji izognete. Če so že vesoljci poslali to tehnologijo k nam (oz. so jo "naši" našli na padlih vesoljskih ladjah), zakaj se niso domislili pravega malega leptopa, ki ga boste veselo nosili v žepu ob vašem šibično-škatličnem mobitelu!
Ekonomija, boste rekli eni, ki zatrjujete, da to že vse 'majo. Kdo? Oni? Kdo so oni? A so res imel' pentijuma narejenga že leta pedeset? A je stvar samo v prodaji? Takrat je bila industrija pisalnih strojev zagotovo bolj donosna in vpeljana tako, da je moral biti preskok "gladek" in komaj opazen. Se še spominjate sploh kako zgleda pisalni stroj? Eee, tipke 'ma, pa železni so bli, no, pol plastični. Ja, ja, ja. Vord šest oz. sedem je nadomestil vse, pa še boljši je, ker ni več treba vstavljati tistih brisalnih papirčkov pod trak, če se zmotiš...
Cena razvoja
To je tehnologija, razvoj, načrtovanje, inovatorstvo, izumiteljstvo, boste spet trdili drugi. Razvoj je jasno viden in začrtan, in zelo težko bi stvari šle drugače. Kaj pa bi rekel Tesla, ali pa Bell, ali pa kakšen od izumiteljev cd-roma? Kaj bi rekel Gill Bates? On bi rekel, da noče nikakršnega monopola, samo dve stvari: enice in ničle. On že ve zakaj. Ker je sam vesolj'c, ki so ga poslal' na Zemljo, da nas zaslepi s svojimi igračkami. In nam je to konec koncev čisto všeč.
Imamo se fino, ko telefoniramo, mejlamo, faksiramo, samo, da ni treba več pisati tistih mukotrpnih pisem na papirju in izgubljati prepotrebnega časa. Pa še hitreje je. In kaj je boljše, vprašati dvesto ljudi, kdaj so bili izumljeni kemični svinčniki, oz. vstaviti besedi history in pencil v vaš najljubši internetni iskalnik?
In, ali vam je res bed, ko veste, da boste poslovnega partnerja na njegovem mobitelu prej dobili kot kjerkoli drugje. Avtomobili in ves transport, ki ga ponujajo znanstveniki že od izuma prvega kolesa naprej vas tudi ne ganejo? Rajši hodite po stopnicah kot z dvigalom? Potem ste malce počeni, paranoični ali pa samo neprilagodljivi na nove tehnološke dosežke.
Prihaja nov čas, mislim, da se tega zavedate. Postavljajo se novi normativi, vsi vedo kaj so vindovs petindevetdeset. Treba bo it' naprej. Vsi časopisi rinejo na internet, Dnevnik, Delo, Večer, New York Times.
Mi smo tu že od vsega začetka, ni pa vrag, da se ne bomo za kontro ostalim cajtngom dal' tudi natiskat na star, dober papir. In vendar je internet postal nov medij, globalni povezovalec sveta, paradni konj, sin evolucije tehnologije, nas je omrežil z medmrežjem.
In kdo 'ma zdej koga?
