S klicanjem jelenov smo se posredno ali pa iz prve roke srečali že vsi, ki smo veliko hodili ven in občasno prisostvovali uživanju obilnih do prekomernih količin alkohola. Nekateri nepoučeni temu pravijo "bruhanje", ker se pač ne zavedajo, da je ta termin nevljuden in neokusen anahronizem. V uporabi so še zveze "vlaganje bruhkov", "pogovarjanje z WC-jem", "kozlanje", itd. Problema se bomo lotili s policijsko sistematičnostjo in poskusili v zvezi s problemom odgovoriti na tistih nekaj temeljnih vprašanj, ki jih dobri policajci zastavljajo hudobnim stricem, ki se niso družbeno sprejemljivo obnašali in so zavlekli svoje navihane prstke ali svojo navihano motorno žago tja, kjer to ni zaželeno. Vprašanja se glasijo nekako takole:
Kdo? Kaj? Kje? Kdaj? Kako? Zakaj?
Začnimo na začetku.
Kdo?
Za klicanje jelenov je (oziroma lahko to hitro postane) usposobljen malone vsak, ki je pripravljen spiti več alkohola, kot ga prenese. Ponavadi se najhitreje zaleti mladim srednješolkam, ki še raziskujejo svoje pivske meje in spijejo c.c.a. dve veliki pivi v enem večeru. Temu običajno sledi faza neverjetne razigranosti, namigovanja na seks, vreščanja in objemanja ljudi, ki teh ugodnosti običajno niso deležni. Hotne, naspidirane in glasne intoksicirane najstnice se obnašajo kot da so same na svetu in s svojimi zabuhlimi rdečimi lici in strupenim pasjepiškotnim zadahom nehote podijo stran vse ljudi, ki še niso tako nasekani, da bi jim odpovedovala osnovna čutila.
Naslednji primerni kandidati so bruci na fakultetah, ki se še niso dobro zavedli, v kakšno sranje so ujeti, in še vedno verjamejo tistim stereotipnim zgodbicam tipa "študentska leta so en sam velik žur in fuk". Dejstvo je, da bruci praviloma spijejo več alkohola kot prej omenjene pijane najstnice. Dejstvo je tudi, da pijani bruci ne morejo dobiti pod jezik nikogar drugega kot prej omenjenih pijanih najstnic. Ko se nato pijani bruc in še bolj pijana najstnica zavlečeta v kak temnejši kot, kjer naj bi se njuni hormoni nebrzdano razdivjali, se zgodi eden od štirih scenarijev.
- Bruc si neverjetno želi, da bi končno že enkrat seksal, vendar se pijana najstnica kljub alkoholu ustraši, stisne noge skupaj, in jo v trenutku brucove nepazljivosti vreščeče in krohotajoče ucvre v množico iskat kolegice, s katerimi bo lahko delila svojo neverjetno avanturo. Zadeva je nerodna predvsem za bruca.
- Bruc si neverjetno želi, da bi končno že enkrat seksal, vendar iz različnih psihičnih ali fizioloških razlogov hidravlika ne deluje, tako da jo najstnica v trenutku brucove nepazljivosti vreščeče in krohotajoče ucvre v množico iskat kolegice, s katerimi bo lahko delila svojo neverjetno avanturo. Zadeva je izjemno nerodna predvsem za bruca.
- Eden od njiju (ali pa kar oba) začne po nekaj trenutkih jezikanja gromoglasno klicati jelene. Zadeva je neugodna za vse udeležene.
- Do koitusa dejansko pride. Zadeva traja nekaj sekund, nato pijani bruc ejakulira globoko v plodno mlado gospodično. Fukljanju sledi gromoglasno in veličastno potešeno klicanje jelenov. Preden se pijanski maček dobro poleže, je za postkoitalno kontracepcijo že prepozno in bruc in najstnica plačujeta račune še celo življenje. (Nauk: ne ejakulirajte globoko v plodne mlade gospodične!)
Prišel je čas, da odgovorimo še na ostala vprašanja.
Kaj?
Odgovor na to vprašanje je skrit v odgovoru na prvo vprašanje. Da ponovim. Treba je spiti več kot prenesete. Na ta način si zagotovite akutno zastrupitev z alkoholom in vsi pogoji za dialog z divjadjo so izpolnjeni. BROOOOOIIIIIIKK!!!!!
Kje?
Primernih prostorov seveda ne manjka. Popivanje se lahko začne kjerkoli, celo v lokalu (glej ZVPL-ove recenzije!). Ekonomsko je bolj primeren obisk Miške, ali pa Delikatese (pred 22. uro zvečer), pa tudi v Rožni dolini bi se kaj našlo. Skrajni in ne elegantni izhod so bencinske črpalke (prekleti sluzki kapitalistični!!!). Tam se oskrbimo s slabim vinom, toplim pivom ali kakšnim nagravžnim likerjem, za mešanje kupimo še kakšno gazirano pizdarijo in jo mahnemo v mesto.
Samo popivanje načeloma ne moti skoraj nikogar, moteči dejavniki so tisti, ki popivanje spremljajo. Npr. glasno smejanje, vreščanje (glej vprašanje KDO?), razbijanje steklenic in mimoidočih, razbijanje steklenic na mimoidočih, deformiranje kant za smeti in seveda gromko klicanje jelenov. No, pijemo lahko praktično kjerkoli, medtem ko si za klic jelena (razen v posebnih primerih) želimo nekaj diskretnosti.
Primerne pozicije so npr.: nabrežje Ljubljanice, tisti labirintski prehodi med stolpnicami v BS-u, okolica bunkerja B-51, okolica ljubljanjskega gradu, gradbišče za K4, tisto veliko staro drevo v parkcu za Nebotičnikom in še kje bi se kaj našlo. Tivoli za tovrstne rekreacije ni primeren, prav tako za klicanje niso primerni snobovski lokali, ker tamkajšnja klientela in osebje niso preveč prijazni do kogarkoli razen samih sebe.
Kdaj?
Kadarkoli preveč spijemo.
Kako?
Tehnike za dosego dialoga so različne. Praprotno seme v škornju na kresno noč k vzpostavitvi dialoga z divjadjo bajki navkljub prav nič ne pomaga. Edina skrivnost je v tem, da se ga prav pošteno po krščansko napijemo. Nekateri reveži klicati preprosto ne morejo. Ti svoje avtodestruktivne pohode prihodnji dan plačujejo s peklenskim mačkom in izgubo spomina
(Mimogrede, obstaja teorija, po kateri je izguba spomina ob pijanosti le eden od načinov, s katerim se narava bori za ohranitev našega samospoštovanja. Konec koncev je nekaj na tem. Kako naj se spoštuješ, če se do zadnjega detajla spomniš samega sebe, kako si prejšnji večer prešerno naklan po Tromostovju ob huronskem jodlanju ganjal 155-kilogramsko gospo, za katero si mislil, da jo je nujno treba peljati nazaj v morje. Nato se razločno spomniš, da si se ustavil, se nekaj minut vroče lizal s pročeljem frontalne lekarne, medtem pa uriniral nekam proti Samsari, nakar ti je na veliko in smrdeče ušlo v hlače, kar je bilo the best, ker te ni več zeblo. OUCH!!!)
Naj osvetlim nekaj postopkov za klic jelena. Eden najpreprostejših je enostavno ta, da spijemo še nekaj kislega vina - če je pri roki Cviček ali Grajc, zadeva ne more iti narobe. Že od samega okusa se nam "obrne" in pokličemo jelenčka, da kar odmeva po beli Ljubljani.
Druga tehnika je približek Heimlichovega prijema. Kolega nas od zadaj močno stisne nekje okrog pleksusa ali pa kar naravnost čez bolehni alkoholizirani trebušček. Če ne gre, si izmeničmo pomagamo še s prvim postopkom. Slej ko prej zarjovemo! Tretja tehnika gre nekako takole: zdajle ko berete članek, sezite z desno roko v usta in drsite s prstom po sredini jezika proti požiralniku.
Na koncu jezika boste občutili eno majčkeno gnetljivo mehko pizdarijo, za katero gotovo obstaja bolj precizno ime od navedenega, ampak ga jaz ne vem. V skrajni sili sežemo z roko v usta in začnemo drgniti tisto odrešujočo kepico mesa. Če pa smo prav res zelo pijani, je dovolj, da s prsti močno pritisnemo jezik navzdol in makaroni bodo leteli, da bo veselje!
Ah, da. Še ena metoda obstaja. Ta je primerna, če vam npr. v Grčiji zmanjka denarja in veste, da do Trsta, morda pa še dlje, ni sendviča, ki bi čakal na vas. Vseeno pa ste se v mladostniški lahkomiselnosti prenapili in bruhanje je pred vrati. Z bruhico pa bo pobegnila tudi dobršna količina hrane, kar ni kul, ker jo že itak pošteno primanjkuje.
Zato postopate takole: v sklepnem dejanju, ko napol prebavljena vsebina želodca butne v napačno smer, stisnite zobe kolikor je mogoče!!! Tekočina bo brizgnila med zobmi, trdno hrano pa boste obdržali v ustih in jo zopet pogoltnili. Tako si boste zagotovili topli obrok in ubili dve muhi na en mah. V skrajni sili si pred klicom omislite kozarec za pivo, da boste ujeli še tekočino, in jo kasneje primerno ohlajeno popili nazaj.
Zakaj?
Odgovor na tole bi vam moral biti že precej jasen. Če ga še niste izluščili, ste pač počasni in boste ugotovili preko serije mukotrpnih pivskih izkušenj.
Epilog
Po pijanosti moramo običajno plačati še davek na dodano vrednost. Imenuje se, kot vemo, maček. Z njim se borimo na več načinov. Princip "klin se s klinom zbija" pri mačku ne velja! Takrat je že prepozno. Ko ga imamo, ga imamo. Tudi če pijemo, bo sranje. Verjetno še večje. Jakost mačka se s klici jelenov bistveno ublaži. Če niste komunikativni, boste pač bolj trpeli. Jebiga!
Zelo pomaga npr. zaužitje 1.5l navadne vode tik pred spanjem, vendar je to povezano z malo potrebo malo kasneje. To se včasih izkaže za prevelik problem, tako da se potem med spanjem olajšamo kar med lastne rjuhe. Maček je sicer manjši, poscani smo pa vseeno. Nekateri zato raje prenašajo mačka, kakor pa da bi v sobi tvegali trdovratni vonj po nekaj ur starem, na sobno temperaturo ohlajenem urinu. Če ste toliko pri sebi, da veste, da bo pipica držala vodo, pa je gornji postopek vsekakor priporočljiv.
Ena od rešitev, ki pa seveda zopet ne ustreza prav vsem, je Aspirin. Nekaterim pomaga, nekaterim ne, vsekakor pa je tu prisoten vsaj minimalen občutek samopomilovanja, češ, "oh, vzeti sem moral tableto". Izjema so najstniki, ki jim je ultimativni cilj zapijanja to, da kasneje požrejo Aspirin in tako sami pri sebi potencirajo občutek, kako zelo pijani da so bili. "Pizda stara, tok sm se ga nafukal(a), da sm mogu/la dva aspirina požret, pa še ni nč pomagal! Ej, fak! Nkol več! ... Kao!! Hahahahaha!!!"
Tako, toliko o osnovah klicanja jelenov.
Z vami se bori
