Bajk tura, začetek julija 2003. Jeba. 5 zutri, bl slabo spal na nočnem busu, zmačkan in čez eno uro nej bi se že pelal proti najglobjemu koritu (beri kanjonu) na svetu - Colca kanjon. Pa sej ni tok hudo. En kokin kejk, pa še kšn čaj, pa se zbrihtamo.
In so nas take pol pustil na 4900m in smo ga pihnl z bicikli 1300m nižje v Chivay. Zajeban spust, rebrasta cesta pa ibr trdi amortizerji spredi. Ampak, ko smo pršli pa do toplic (terme) v Chivayu, v kanjonu, smo na vse pozabl. Dobrih 40 stopinj topla voda je zrelaksirala mišice, pisco sour pa mal možgančke. Preden smo šli v šotore spat, smo se še z enim peru librejem pogrel pol pa je sledil božanski dan.
Prelep kolesarski trek po vaseh ob kanjonu. Po vasicah, mimo ovc, oslov, med kravami, starkami in starčki, mimo teras do otrok pred šolo. V terme. V vasi Yanque. Te so ble bl na juriš, bl pristne, nobenga turista (razen nas šestih). In smo si jih prvoščl. Pa spet spat u šotor (ta noč je bla že blizu nule!). Pol pa ke k vsi turisti, k pridejo u Arequipo: na Cruz del Condor ali razgledno točko, pod katero gnezdijo kondorji (3m čez krila!) in nad katero se 5-10 minut potem ogrevajo, preden pičijo dol po kanjonu, koder se hranijo z mrhovino. Včasih je treba po hrano celo do morja, več 100km stran!
In ker se vsak naš izlet konča podobno, sva z Matejem skočila še v lajf. Bil je četrtek in že četrtek je v milijonski Arequipi kr živahn. Končala sva v Kiboshu, kjer so mel študentje računovodstva iz celga Peruja fešto. Kok je študentov in kok študentk računovodstva prepuščam domišliji. Ampak špeglov in mastnih las pa ni mela nbena! Tokrat se je končalo brez izgubljenih dokumentov, keša, kartic ali pomoči redarjev ob izstopu, ko smo zaklepali lokal.
Kar se tice najtlajfa v Peruju, je vedno bolš. Lahko da prej nisem bil pozoren, ampak v Cuscu se ga itak skos lohk žre (Ukukus, Mama - ni več Mama fric, ker so dojel, da je Mama doma iz Latinoamerice in ne iz Africe?!) itd; pouhn diskačev, zvečer talajo listke za free drinke, tko da greš od enga do drucga, tam med 10. in pounočjo in si že čist nažvižgan - zastojn - pol pa končas tm, k ti je blo najleps), Arequipa je ratala presenečenje (Kibosh, Forum, Luna), pa celo Puno (ob jezeru Titicaca), od koder trenutno pišem, je v petek pokazu, da so ga sami pjančki.
Smo obredl Dominos (en vrc peru libreta je biu 18 solov), kjer so bli sami domačini, salsa, cumbia, merenge, latino muska. Pol sva ga pa s pijanskim badijem še v turisticno diskotekico (Ekekos) užgala, pa je tok brezveze, da sva kr šla. Pristala sva v Tokoros, kjer so eni domačini žgal en hard rock, pol je pa šlo na bols: salsa in latino hiti, ful velik brazilske muske. Sploh sm opazu, da je popularna ratala tale brazilska muska. Predvsem iz Bahie. Tko da pol cel disko pleše po koreografiji, ker majo vsi komadi jasno svoje plese (remember Lambada?).
Poslavlamo se od Peruja in jutr pičmo v deželo kokinih listov, katere moč in zdravstvene učinke smo že dodobra spoznali - v Bolivijo.
La hoja de coca no es droga!
Do naslednjič pa en lep pozdrav z jezera Titicaca,
***
Dogodivščine Roka Kofola lahko prebirate na www.shappa-drustvo.si, kjer se lahko prijavite tudi za potovanje Biseri južne Amerike 2004. Več fotk iz letošnje odprave najdete v telje foto galeriji.
