4dnevni treking na Machu Picchu (25.6. - 28.6.03). Slikce prikazujejo tako imenovani Koka cake, ki smo ga delali na treku za našo skupino, da je lažje premagovala višino. Lahko samo rečem, da noben na treku ni vedu, kaj je to. Smo pač dal tak ime. Pa smo pol po tem znani ratal in so se nm vsi smejal.
V kokine liste (ene 10 recimo), ki jih lepo zložiš, daš mal posušenega prahu kakavove skorje, pomešane z limono in cukrom (soda bikarbona recimo temu zvarku). Ta zmes pol izvleče sok iz kokinih listov in efekt je podoben injekciji pr' zobarju. Je treba pol ta kolaček, lepo zvit mal žvečit kot čigumi in pol dat po ene parih minutah počivat za dlesen, tko da maš tako bunkico na ličkih.
Pol pa bl mal čuts dlesni, pa jezik, pa tut grlo, kjer se sok požira. Ampak pomaga! Človk dobi energijo (ns ma, da bi zvarek s tekočino nardil in ga prodajal kot Koka Bull), nisi zmatran in nč lačen, pa še problemov z višino ni. So kr vsi probal. In jasno, ko so ugotovil, da pomaga, so hotl še. In smo bli skupina znana po koka kolačkih.
Po lepem in uspešnem 4dnevnem trekingu na Machu Picchu
Cusco, Peru (30.6.03)
Ena pjanska tura je bla spet. Začelo se je klasično: gremo mal vn na en per, mal pogledat. Ampak je en model u skupini, k ne odneha. Pa to nism jest! In pol je jasno takoj ura dve in 10. Peru Libre (grozdna žganica pisco s coca colo) se toči, pol pa nimaš kej ...
Uf, pa kva je model (je moj cimer) naredu včeri, na pijanski turi, brez mene. Preden je šou ven me je zaklenu u sobo (sm že kinku). Js sm mal zjeban štrajku, po treku me je zgleda en sendvič mal zjebu, pol me je pa sred noči scat. In nism mogu vn iz sobe pridt (valda spimo u ta pocen hotelih, kjer so skupni tuši in veceji). In sem touku po vratih, da me je receptor pršu odklent - po ene petih minutah. Mi je že mal ušlo. Jebi ga. Sam mal mokro je blo u gatah. Do veceja sm pa le pršou.
Pol je pa Matej ob ene šterih prletu. Čist nažvižgan, čist navdušen nad trdimi joški ene peruanke, kok da se mu vrti in kok je blo dobr in sploh vse kul. Ene pol ure je nabiju, ceu hotel zbudu, pol je pa le zaspal. Za ene pol ure. Pol sm pa kr naenkrat slišu, da neki teče pr mojih nogah. In je model scau v kotu pri vratih. U sobi. Aj jaj jaj! Sm se zadru, nej neha, pa je sam skromno reku, da se vrata ne dajo odklent. In scau naprej. Dokler nism popizdu.
Zgleda, da je mal povezu uno mojo zgodbo, kako nism mogu it scat, ker je vrata zaklenu, namest da bi jih sam zapru. To, pa njegova huda huda okajenost. Jao, jao! Sm mu pol vrata lepo odpru, ampak se je že u glavnem čist poscau u sobi. Pol je pa biu do zutri mir, ko je ugotovu, da ni ne dnarja, ne kartice, ne emaila od une s trdimi joški. Jeba. Al so mu jo spizdl, al jo je pa dau oprat s flisom vred. In jasno da mu iz pralnce niso prov nč vrnl. Sam 14 solov, kao da je blo notr (840 sitnih). jao, jao!
Pit je treba it s 100 soli v žepu (6 jurjov), pa čist nč drucga na seb met. Pa četud greš sam na "en" per!
***
Dogodivščine Roka Kofola lahko prebirate na www.shappa-drustvo.si, kjer se lahko prijavite tudi za potovanje Biseri južne Amerike 2004. Sestavek z letošnjega popotovanja ste namreč pravkar prebrali ...
