Julij 2003. Najvišje ležeče plovno jezero na svetu. Na višini 3860 metrov. Globina max. 280 metrov (morda boste kje prebrali 400 m, celo, da jezero nima dna). Barva: jadranska temno modra. In res sem se tokrat počutil, kot bi prišel nekam v domače kraje. Morda zato, ker sem tu že tretjič, morda zato, ker res spominja na dalmatinsko otočje. Kornati.
Kot turist si je pač treba ogledat tiste najbolj znamenite stvari na jezeru Titicaca. Nedvomno najbolj zanimivo je otočje Uros, sklop 35 plavajočih otokov, od katerih jih slaba polovica živi od turizma, dobra polovica pa od ribištva.
Prvi sprejemajo turiste na otok, jim prodajajo svoje ročno narejene izdelke, te popeljejo na čolnicu narejenem iz trsja po jezeru in na željo tudi koga prespijo. Drugi pa zvečer odplujejo v globine jezera in celo noč lovijo. Drugi dan zgodaj zjutraj obiščejo tržnice v Punu ali v kakšnem manjšem mestu in svoj ulov menjajo za ostali živež, ki ga potrebujejo za preživetje. Vrnejo se okoli poldneva in potem sledi zaskluzeni spanec.
Plavajoči otoki Uros so res plavajoči. Niso pritrjeni, niso iz zemlje, pač pa jih naredijo tako, da trsje, ki raste iz jezera, natrgajo in ga naložijo na odslužene barčice, narejene iz istega trsja. Te barčice služijo za nekakšen plavajoč temelj. Korenine napuljenega trsja potem ovijejo okoli čolničev, tako da se zarastejo in prepletajo (ter tako držijo otok skupaj - dandanes si pomagajo tudi z najlonskim štrikom).
Potem pa naložijo kupe trsja (1 meter do 3 metre debeline), ki se posuši na soncu in plava na gladini. Da otoki ne bi preveč potovali jih obdajo z lesenimi količki in jih tako prisilno fiksirajo. Do prve vecje nevihte. Spomnim se namreč, da je lani ob našem obisku dan prej tako pihalo, da je otok s šolo odneslo kak kilometer proč! In je potem šlo nekaj lastnikov motornih bark po otok, ga privezalo na svoje čolne in šola je bila naslednji dan spet tam, kjer mora biti!
Poleg otokov Uros se splaca obiskat tudi nekdaj otok brez elektrike (danes že imajo svoje generatorje), otok Taquile. Otok, ki je znan po kvalitetnejših štrikarijah (šali, kape, puloverji, rokavice,...). Štrikajo MOŠKI! Tam se da tudi prespati in sončni zahod je kar zanimiv, prav tako pogled na bolivijsko Cordillero Andov (Coredillera Real), ampak še najbolj zanimiv del te avanture je samo spanje v popolnoma preprostih sobicah, s svečkami in večerja (ali kosilo): titikaska postrv ali pa pejerrey (pojma nimam, kaj je to po slovensko).
Otok Amantani, ki smo ga tudi obiskali, je zanimiv, definitivno pa mame skuhajo najboljšo quinoa župco (quinoa zgleda k ena kaša, pol pa dajo še mal zelenjavce in začimb in zvarek je neprekosljiv!).
Na bolivijski strani smo šli še na otok Sonca, legendarni rojstni kraj prvega Inke Manca Capaca. Krasen otok, kjer se da it na eno ali dvodnevni trek, da ga prehodiš. Predvsem so lepi pogledi na Cordillero Real in vasi po otoku. S tega otoka se vidi tudi na otok Lune, kjer se je rodila žena prvega Inke, Mama Oqlla. In zanimivo je tudi to, da sta nas skoraj cel dan spremljala na nebu tako luna, kot sonce. Magija.
Sploh je jezero Titicaca magičen kraj. Kraj s posebno energijo. Ni čudno, da je sonce prav tu izbralo mesto, kamor je položilo svojega sina Manca Capaca. To energijo sem čutil že ob prvem obisku pred osmimi leti. Poseben kraj, kraj za počitek, kraj za razmislek, kraj za ljubezen. Če me je lani prevzelo Slano jezero Uyuni v Boliviji (moje naslednje javljanje!), potem je letos na tej poti (linije Nazca, 4 dnevni trek na Machu Picchu, Arequipa, jezero Titicaca, La Paz, obisk rudarjev v Potosiju, slano jezero Uyuni, z jeepi po bolivijskem altiplanu do San Pedra Atacama - 3 dni, San Pedro z okolico) štafeto prevzelo jezero Titicaca.
Prav zato sem se bolj vesel, da se v naslednjih dneh odpravljam proti La Pazu, kjer se s Tonetom dobiva in s kolesi obkroživa jezero Titicaca. Prav zdaj pa grem na kosilo s kolegom Thomnasom, potem grem kupit kolo (za 250 USD so mi neki sestavl, upam, da bo zdrzal!), za vikend smučat, potem pa sledi ADVENTURE TITICACA.
***
Dogodivščine Roka Kofola lahko prebirate na www.shappa-drustvo.si, kjer se lahko prijavite tudi za potovanje Biseri južne Amerike 2004. Več fotk iz jezera Titicaca najdete v telje foto galeriji.
