Arequipa, Peru (22.6.03). Iz Buenos Airesa uletu u Limo, pobasu šestnajstero popotnikov in smo šli. Najprej v oazico Huacachino, noret' z jeepi po puščavi (od lanskega leta se to dela, nism vedu da smo bli lani med prvimi ki so šli s temu dune buggyji: najbolši je Majki, o tem ni dvoma!) in u vinoteko, kot pravi Slovenčki.
In smo bli jasno že opoldne prvič malce okajeni. Ampak tisti jeepi so zakon. Po peščenih sipinah ful gas (in to je strmo!). Ti kr da mal adrenalinčka. Pa še bord s sabo vzameš in smo se jasno tut mal bordat učil po pesku (ku*c, bl skos smo bli na tleh, če sm čist odkrit).
Še najbol je šlo, k si se ulegu s trebuhom na bord, dal komolce skp (da ne bi opekl!), noge v zrak in z glavo po sipinah ... pičiiiii !!!! e, kr dobr. In ko je blo teh bedarij dost, smo se premaknl u Arequipo, en tak mestece, k bi se dal kr žvet u njemu. Zvečer (sobota!), pa jasno vn (eni ja, drugi pa zmatrani spat!). In sledi moj report o včerajšnjem večeru:
"Uf, učeri smo se ga pa tok nabasal, da ne morš verjet (aja, smo u Arequipi, drug' največji mest u Peruju). Uletel u en lokal k so bli sami petnajstletniki in 15letnice (La Luna), naročil Peru Libre (litr, mešanica pisca = sadjevc in coca cole) in potem še enga in sše enga. Bli smo edini k smo pil, edini k smo kadil in edini k smo sedel - vsi ostali so valda densal, so bli kr lepo vzgojeni in niso pil.
Ampak s petnajstletnicami pa res nismo mogl densat. Kao. Vse do tretga litrčka, ko smo se opoguml (6 nas) in začel mal poplesavat. Pol je pa sledil zelo zelo pameten premik v spodnji prostor, kjer pa so bili ljudje naše starosti, sami lokalci. Pa en bend je igrou musko. Rock in pop, latino. Dojaja!!! Ne morš verjet kok dobr. In seveda je slo vsaj se 10 litrčkov. Plesal po mizah, stolih, stari je znau zapet vse (zgledu je k mešanca Santane in Čarli Garcije - to je en argentinski model, k ma pou brk blond, pol pa črnih!).
Najlepš je pa blo, k je stresu Lamento Boliviano. Pizda so dobr zaigral, zravn pa ena črna bejba in ... uaaaa. tacga tria (ja, še en je na eno škatlo touku) ne najdeš kr tko. Smo mel srečo, da je bil konc tedna in da je tale lokalček čist ob našem hotelu. Pol je pa ob ene treh Santana reku dost in naredu šlus (ej, tok k so kle vsi pel in plesal, po mizah, po stolih, tut mi!, take fešte res ne nabašeš kr tko, zato pišem tko zadovoljno).
No, k je blo konc, ni blo še dost za ns. In mi valda čist nažgani naprej dogajat. Do naslednjega lokala. Diskoteke Forum. Ta najbl "in" zadeva kle. Ampak je biu baje kurcšlus in ni blo nč. Je folk kr zdel mal tm u temi in smo rekl, gremo dalje. In smo sli u Kibosha, zraven našga hotelčka in še tm ene dva litrčka spil (vmes sta dva že omagala). Sledil je seveda porazni konec, ko Jože niti stat ni mogu več.
So ga kr vn nosil, pa ni hotu! Ampak smo le zaprl tut tega diskača in smo lohk umirjeno šli spat. Sam da je Jože drug dan ugotovu, da nima več dnarnce (cca 200 USD in Memory Stick z vsemi slikcami iz diskača, ki sem jih hotu poslat, ampak JIH NI). Mogoče bo policija naredila svoje, ker so baje zutri ponujal dnarnco in Jože prav, da ga boli za keš, sam da bi slikce dobil). Ja, kurc, drago je pijančevanje, če mal ne paziš.
Sicer smo se ga pa šele prvič ulil, tko da do naslednjič, ko spet izcrpno o pijančevanju v Peruju en lep pozdrav."
Pa šele tretji dan smo na poti ...
La vida es un carnaval!
***
Dogodivščine Roka Kofola lahko prebirate na www.shappa-drustvo.si, kjer se lahko prijavite tudi za potovanje Biseri južne Amerike 2004. Sestavek z letošnjega popotovanja ste namreč pravkar prebrali ...