V slovensko zavest sta se že dodobra vpisali dve dejstvi glede četrtkov. Prvo dejstvo se imenuje Ally (o tem kdaj drugič), drugo pa se imenuje košarka in prav njej bomo danes posvetili tole kolumno.
Union Olimpija nas še vedno zadovoljuje z zglednimi uspehi v novi Evroligi in vsi "zavedni ljubljančani" ob četrtkih dihamo košarko. Vedno več gostincev ugotavlja, da se finančno izredno splača, če v lokal postaviš velik zaslon in potem dve uri divje serviraš pivo razgretim navijačem, ki skačejo, rjovejo, ploskajo, skratka ustvarjajo huronsko vzdušje. Zadeva je prišla že do te mere, da je potrebno mizo v bližini televizorja rezervirati, ali pa zasesti prostor že kaki dve uri pred tekmo. In v tem članku bomo obdelali prav postopke rezervacij in pridobivanja miz v nabito polnih lokalih, kjer predvajajo košarko.
>>> Spet je četrtek, po dolgem odločanju, kje boš prebil košarkarsko tekmo, se končno odločiš in se odpraviš v izbran lokal. Ko prideš tja, zagledaš da sta ravno pred velikim TV-zaslonom prazni dve mizi, o hvala mila fortuna, zadovoljen zakoračiš proti mizi in ko že skoraj posediš svojo *** v stol, zaslišiš natakarjev glas: "Ta miza je rezervirana." Kolesci v tvoji glavi se začneta obračati in natakarjevem stavku pripisujeta pomen. Ko po bliskovitem reakcijskem času osmih sekund ugotoviš kaj natakar pravzaprav hoče od tebe, mu seveda vrneš z najinteligentnejšim odgovorom, ki se ga spomniš v tistem trenutku ...:
"Kaj?"
"Ta miza je rezervirana!" vztraja natakar.
Še malce napneš možgane, zdi se ti, da si našel odgovor, ki bo utišal natakarja in ti priboril mizo. V preblisku silne inteligence rečeš:
"Pa, saj ni nikjer nobenga listka rezervirano na mizi." Navdušenje nad količino lastnega inteligenčnega količnika pa kmalu zamre, saj ti natakar pove, da ga sploh ne zanima in zraven spet doda, da je miza rezervirana. Mrko ga pogledaš in rečeš: "Prov, pol grem pa drugam!" ..., ampak ne greš. Poiščes si stojišče s primernim pogledom na zaslon in tam kuhaš mulo do začetka tekme. Natakar se iz tvojega največjega sovražnika kmalu prelevi v najboljšega prijatelja, saj je on tvoja edina pot do piva, ki med tekmo teče v potokih. Ne rečem, da tekma ni enako dobra, ne rečem da vzdušje ni odlično, vem pa, da bi bilo zagotovo še dosti boljše, če bi sedel za tisto mizo pred zaslonom.