"Fenomenalno, nimam besed", so menda bile prve besede producenta Danijela Hočevarja, po objavi novice, da je letošnjega Zlatega leva, najvišje priznanje na beneškem filmskem festivalu, v deviziji Novi teritoriji, prejel slovenski celovečerec scenarista in režiserja Jan Cvitkoviča Kruh in mleko.
Ni druge. Fenomenalno je to, da je producentsko ime E-Motion Film osvojilo vrh. Počasi, vztrajno, skorajda spontano. V leru, Porno film in še četica drugih, krajših/manjših projektov, so v slovenski kinematofragiji premaknili celo tektoniko. Skladno z razmerami na trgu, včasih že kar skromno, a z izdelano vizijo in predvsem kleno filmsko voljo.
Le v takšnih razmerah spočeti avtorski filmi o življenskih sokovih lahko te spremenijo v emocije, ki jih ni težko opaziti. E-Motion film v svojih delovnih telesih kot po pravilu nima (vseh) diplomirancev AGRFT-ja, značilnost njegovih filmov pa so vselej prisrčni marginalci. Ker smo se Slovenci do sedaj slednjih bali, vso filmsko kantanje pa prepustili režiserjem institucij, je pač domača filmska proizvodnja bila in do sedaj ostala ena sama marg(ar)ina.
Ne pozabimo, da se je tudi slavljenec Kruh in mleko na zadnjem domačem filmskem festivalčku, marca v Portorožu, lahko zavrtel le v popoldanskem polrepesažu, medtem ko je bil hit istega večera film Sladke sanje. Zdaj je pač prišel čas, da bo tudi laična javnost lahko (raz)sodila, kdo je kdo, kdo je sploh lahko filmar in za koga je bolje da to ni (bil).
Jan Cvitković (35) se mi je od nekdaj zdel zelo kul. Ne le zaradi skoraj dokumentaristične vloge v Burgerjevem prvencu V leru - tam mu je prepričljivost priskrbela predvsem lastna študentarska izkušnja, ki se je vlekla kar desetletje, pač pa zaradi tega, ker je tip realen. Realistične filme pa lahko proizvaja le realna glava, torej strpna čutnost in neomadeževan občutek za oceno položaja ... tu in zdaj ali pač v katerem drugem okolju in katerem (znanem) časovnem okviru.
Če v to testo potem mešamo različne karakterne preference in mentalitetne dišavnice, potem nam lahko kapne, zakaj so filmi Kassovitza, Kaurismakija, Almodovarja, filmi njihovih slavnih sodobnikov iz Poljske, Rusije, Madžarske, Srbije, Makedonije, Avstrije in še od kod, tako dobri in nenazadnje tudi vedno dobro sprejeti med kritiki ali pa na festivalih. Čestitke ustvarjalcem Kruha in mleka za nagrado (Jan Cvitkovič, Danijel Hočevar, Peter Musevski, Tadej Troha, Sonja Savić, Dafne Jemeršič, Drago Ivanuša), film v kino, mi pa čimprej prav tja za njim!
Zlatega beneškega leva v elitni konkurenci je sicer prejela indijska režiserka Mira Nair za humoresko Monsoon Wedding, grand prix žirije pa avstijski spotakljivi spektakel Hundstage režiserja Urlicha Seidla.
Matija Rossa
