Vesolje, prihodnost, kdo smo, kaj smo in ali smo res sami? Če še ne veste si to lahko ogledate v filmu Sfera, ki ga pravkar vrtijo v ljubljanskih kinodvoranah. Očitno je, da te teme najbolj fascinirajo ljudi, saj je takšnih filmov mala Kitajska. Tudi tu nam poskušajo prodati eno verzijo.
Sfera je spet en tak psiho znanstveno-fantastični film, kjer ti ni nič jasno čisto do konca in še malo po tem in cel film samo čakaš da bo iz teme skočil kakšen nagnusen stvor (osebno sem se pol filma skrival v svojem stolu, da nebi še name kej skočilo...). Avtorji Sfere poskušajo biti čim bolj originalni, ampak to niso, ker je bilo že vse prej videno in slišano. Ne rečem, da je film slab, saj so porabili čuda denarja in tudi igralska zasedba ga kar pihne (Dustin Hoffman je res car), je pa tudi res, da je film zelo podoben Krvavemu obzorju. Edina dramatična sprememba je, da se Sfera ne dogaja daleč v vesolju, ampak kar na materi Zemlji, 300 metrov pod vodo. Junaki filma se tudi tokrat lotevajo takšnih in drugačnih neprijetnih ugank (seveda se vse dogaja v obveznih klastrofobičnih in temačnih prostorih), borijo se proti takšnim in dugačnim sluzatsim glistam, mutiranim mehkužcem in celo meduzam, na koncu pa ugotovijo, da se skriva največja nevarnost v njih samih, mislim res originalno. Razkrijejo pa nam se mnoge druge že slišane in še ne slišane skrivnosti (ali smo sami v tem vesolju? Ne vem boste videli...).
No, za ta film bi lahko rekel, da če nisi ravno strašen ljubitelj znanstveno fantastičnih filmov oz. Krvavega obzorja ali pa morda Sharon Stone, potem mogoče tale film ne bo zate. Lahko pa povabiš k gledanju filma kakšno žurerko in ko bo kakšen hud prizor in opaziš, da se je vidno preštrasila uporabiš taktiko zaščitnika (mirno jo lahko primeš za roko) in ji šepneš, da je vse v redu, saj si ti tukaj.
