Kaj je v glavi povprečnega moškega na prvem mestu: a.) številka nedrčka (modrčka za neuke) svoje izbranke ali b.) cena piva v najljubšem lokalu. Pravilen odgovor, ki nakazuje enormno ljubezen moških do pijače bogov je b.). Zakaj in čemu tako, pa v temle zapisu ...
Najprej naj povem, da so se tole raziskavo šli v nekem britanskem častniku in rezultati so bili presunljivi (oz. čisto pričakovani): 80 % anketirancev je zdrdralo cene piv v pubih oz. v trgovinah, le 38 % pa jih je priznalo, da bi si upalo kupiti modrček svoji punci / ženi / dekletu.
Mene pa je predvsem zanimalo zakaj? Začnimo pri začetkih, oz. se spopadimo s kratko zgodovino piva in modrčkov.
Zgodovina
Pivo je - kot se je pred davnimi, davnimi časi izrazil moj kolega - nektar, pijača bogov, njegova zgodovina pa spremlja človeštvo še od časov, ko na svetu ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem modrčku (pivo so poznali že Mezopotamci), medtem ko se je izum modrca zgodil med letom 1893, ko je Marie Tucek patentirala breast supporter in letom 1913, ko je Mary Phelps Jacob oblikovala in patentirala Backless Brassiere).
Pivo je torej na svetu že od pamtiveka in moški so ga skozi tisočletja vedno radi pili, zato so se navadili tudi na to, da je treba zanj plačevati in si tako lažje zapomnimo cene piva. Modrčki, nedrčki, ... kakorkoli že hočete pa so na sceni, kot smo se naučili prej, le borih sto in nekaj let. Zanimiva pa je tale povezava: modrci so bili "izumljeni" v ZDA, prav tam, kjer točijo najslabša piva na svetu, spomnite se le American Buda. Torej, nekaj tisočletij proti enemu pičlem stoletju. Pih!
Situacija danes
Moški smo torej bolj navajeni na pivo kot na modrčke, konec koncev se ob pitju piva lahko srečaš tudi s kakšnim modrčkom. Primer: v Mačku sedite s prijatelji, poletje (oh, kako se mi kolca po poletju), sonce pripeka, opazujete galebe in pijete pivo. Dan se prevesi v večer in klapa že tretjič zamenja lokacijo, na koncu pa pristanete na recimo Metelkovi.
Tam spoznate prijetno, simpatično punco, iskra preskoči in že ste v študentskem naselju ... v boju z modrčkom - seveda. Kaj je hujšega kot rahlo nespretna roka pri odpiranju tistega smešnega patenta (kdo si ga je izmislil), takrat, ko si vi in vaša izbranka želite, da bi dojke privrele na plano ...
(Ne)praktično kupovanje
Na žalost se tudi Slovenija vse bolj spreminja v majhni trgovsko/poslovni center, saj le ti rastejo kot gobe po dežju. Je že res, da bo treba v Evropo in da je ameriški model "mall-a" čisto prevzel naše male glave, vendar še vedno ne zadosti! Ne poznam prav nobene trgovine, kjer bi modrčke in ostalo spodnje perilo prodajali po 19 - 20 uri zvečer (razen v Maxiju, do 22h), točilnic, barov in sploh kvaziangleških pubov pa je kot gob po dežju. In notri se pije ... pivo.
Kako naj se torej naučimo kupovati modrčke, če imajo gostilne bistveno daljši delovni čas (nekatere tudi do 3 - 5h zjutraj!!!) kot prodajalne perila? Zelo težko, lahko pa predvidevam, da so bile v preteklosti pivnice odprte do približno istih ur, prodajaln perila pa pred sto leti sploh še ni bilo. Kot zanimivost: preden so pivo začeli stekleničiti (leta 1850) si ga za domov dobil le, če si šel v gostilno z vedrom ali loncem namenjenemu samo za pivo in ga tako odnesel domov.
Bolje piti pivo kot ...
Na kratko zaključim: pivo nam je že zlezlo pod kožo, medtem ko nam kupovanje modrčkov še zmeraj ne diši preveč: pazljiv je treba biti na model, pa vrsta zapenjanja, pa s kostjo ali brez in nazadnje na cifro, ki pa je za nameček cifra in še številka (uuuuh, tumač). Pivo je samo veliko ali malo, svetlo ali temno, vse ostalo niti ni pomembno ... samo, da je!
P.S.: Za Union se pulita kar dve pivovarni, domače Laško in belgijski Interbrew. Bo sploh kdaj toliko zanimanja za Lisco ali Beti?
