Pred kratkim smo na uredništvo ŽVPL dobili malo daljši e-mail, ki zelo podrobno opisuje razloge zakaj se NE BI vključili v Nato. Čeravno ima zelo tehtne argumente ter se resnično posveti problemu smo imeli na uredništvu malo dilemo. Ali to objaviti ali ne. Mail se namreč, nekako ne sklada z uredniško politiko e-časopisa ŽVPL (niste verjeli, da jo sploh imamo, mar ne), ker smo nekje, enkrat zvesto prisegli, da se ne bomo mešali v politiko in podobna sranja, ki obstajajo. Pa vendar, smo se odločili da zadevo objavimo. Zaradi velikega števila razlogov, predvsem pa da nekako posvetimo tej zelo pomenbni temi vsaj malo prostora, ki si ga nedvomno zasluži.
Kakorkoli že, tu imate povsem nespremenjeno vsebino pisma, mnenje o tem kaj je dobro in kaj ne pa si ustvarite sami.
1. NATO v svojih članicah postavlja vojaške baze. Vojaške baze so strogo varovana območja, povzročajo pa hrup in obremenjujejo okolje. Za lokalno okolje sicer predstavljajo določen vir dohodka (vojska kupuje hrano, storitve,...), vendar tudi veliko obremenitev. Javnomnenjske raziskave objavljene na spletni strani skupine Neutro kažejo da je proti postavitvi vojaških oporišč v Sloveniji dobri dve tretjini ljudi (proti jih je 67,6%),proti prisotnosti NATOvih vojakov na slovenskem ozemlju pa dobra polovica (proti jih je 50,7%).
2. NATO v svojih vojaških bazah po celi Evropi hrani radioaktivno orožje. Kot kaže primer sosednjega Aviana pa o tem NATO ne obvešča lokalnega prebivalstva. NATO je namreč v Avianu namestil jedrsko orožje in o tem tajno obvestil (ne zaprosil za dovoljenje) le nekaj najvišjih italijanskih državnih politikov. Lokalno prebivalstvo o jedrskem orožju ni vedelo nič.
Seveda pa NATO v svojih vojaških bazah ne hrani samo jedrskega orožja, pač pa tudi različna razstreliva, bojne strupe (ZDA so pred kratkim zavrnile podpis protokola mednarodnega sporazuma, ki naj bi vzpostavil nadzorni mehanizem v zvezi z izvajanjem konvencije o bakteriološkem orožju, sprejete leta 1972) pa tudi radioaktiven material. Kot se je izkazalo v nedavni vojni z ZRJ, NATO v svojih izstrelkih uporablja osiromašeni uran (DU), ki je nizkoradioaktiven in zelo strupen. Kot so pokazale debate okrog shranjevanja jedrskih odpadkov elektrarne Krško, Slovenci zelo nasprotujejo shranjevanju radioaktivnih snovi v njihovem okolju, prav tako pa so odločno proti postavitvi različnih radarjev ali podobnih naprav ki predstavljajo nevarnost za okolje v bližini svojih bivališč. Glede na to da NATO lokalnega prebivalstva ne obvešča o tem kaj skladišči v svojih vojaških bazah, gotovo pa bo imel interes za skladiščenje različnih vrst orožja in streliva, lahko utemeljeno pričakujemo da bo v slovenskih oporiščih hranil enake snovi kot jih hrani po drugih oporiščih po Evropi. Podatki iz javnomnenjskih raziskav objavljeni na spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti prisotnosti jedrskega orožja v Sloveniji skoraj devet desetin Slovencev (88,5%).
Poleg tega članki objavljeni v elektronskem biltenu skupine Neutro dokazujejo da se ZDA ne nameravajo odreči uporabi jedrskega orožja. To dokazuje nova vojaška doktrina vojaške zveze NATO, ki je stopila v veljavo maja 2000 in ki članicam NATA dovoljuje uporabo grožnje prvega napada z atomskim orožjem na morebitno nevarnost. Ne gre torej za odgovor (retaliation) na neko nevarnost ali odgovor na nek napad, pač pa za uporabo atomskega orožja že v preventivne namene (t. i. first strike). Dokument izrecno omenja možnost uporabe atomskega orožja proti državam, ki sicer nimajo atomskega orožja.
3. Eden izmed pogojev za vstop v NATO je tudi zahteva po povečanju vojaškega proračuna. Zanimivo je, da je bil previsok vojaški proračun za JLA pred desetletjem eden izmed razlogov za odhod Slovenije iz Jugoslavije. Več denarja za vojsko pomeni lahko samo dvoje - povečanje dajatev in s tem povečanje obsega proračuna, ali pa proračunske prerazporeditve, kar pomeni manj denarja nekje drugje. Morda v sociali ali zdravstvu? Javnomnenjske raziskave na spletni strani skupine Neutro kažejo, da je proti povečanju stroškov za boroževanje slabe tri četrtine Slovencev (72,4% leta 2000 oziroma 76% leta 1997).
4. Ena izmed domnevnih koristi slovenskega vstop a v zvezo NATO naj bi bilo zagotavljanje vojaške varnosti. Ob tem se kar nekako pozablja da vojna praviloma ne izbruhne kar nenadoma, pač pa da je pred tem vedno prisotna neka kriza. Pametna politika zna krizo rešiti na miren način, vojaški spopad pa prinese le veliko gospodarsko in humanitarno škodo.
Poleg tega je NATO pogodbena organizacija o zagotavljanju vzajemne varnosti (North Atlantic Treaty Organisation). NATOva določila pravijo da če nekdo napade eno članico NATA, so ji ostale dolžne pomagati, vendar ne nujno z vojaškimi sredstvi. Če pa se med seboj spopadejo članice NATA pa NATO ne bo posredoval. Hipotetično bi to pomenilo naslednje: če nas napade Hrvaška, ki ni članica NATA, bo NATO posredoval (ne nujno vojaško), če pa nas napade Italija, ki je članica NATA, pa se NATO ne bo vmešaval.
Poleg tega se pozablja tudi da je Slovenija itak že članica Partnerstva za mir, kar bi ob razumni in sposobni medsosedski politiki moralo zadostovati za zagotavljanje varnosti Slovenije. Pozablja se tudi da je ena izmed zahtev samega NATA da se bi morala slovenska vojska še pred vstopom v NATO razviti v sodobno in sposobno vojsko. Če bo Slovenija imela vojsko, ki nas bo sposobna ubraniti proti sovražniku - čemu potem še vstop v NATO?
Po drugi strani pa vstop v NATO pomeni da če se NATO spopade z neko državo (Irakom recimo), bo Slovenija kot članica ravno tako v vojni s to državo. Glede na to da NATO velikokrat posreduje na bližnjem vzhodu, torej v državah s katerimi Slovenija ni skoraj v nikakršnem odnosu, kaj šele v sporu, je očiten nesmisel da se Slovenija zapleta v vojne s temi ljudmi in državami. Hipotetično gledano bi lahko prišlo celo do tega, da bi vojaške baze v Sloveniji ali pa kakšni drugi objekti postali tarča različnih maščevalnih terorističnih akcij. To pa je verjetno najmanj kar si Slovenci želimo.
Zapletanje v spore z nam povsem neznanimi državami pa pomeni tudi to, da bodo slovenski vojaki morali sodelovati v vojaških operacijah v tujini. Ne smemo pozabiti da ZDA od vietnamske vojne dalje vodijo politiko vojne s čim manj žrtvami v lastnih vrstah. Kot kaže primer Makedonije, kjer ZDA sodelujejo le z vojaško opremo, vojake pa so prispevale večinoma nove članice NATA, lahko utemeljeno pričakujemo, da se bo podobno dogajalo tudi s slovenskim vojakom. Razumljivo je da bodo ZDA preko NATA v bolj nevarne situacije raje pošiljale tuje kot pa svoje vojake. Podatki Skupine Neutro kažejo da slabih 43 odstotkov Slovencev nasprotuje sodelovanju slovenskih vojakov v vojaških operacijah v tujini s tem pa se strinja okrog 30 odstotkov anketirancev.
5. Da nevstop v NATO pomeni vračanje na Balkan ter nasprotovanje demokraciji in tržemu gospodarstvu je popoln nesmisel. Tako imenovani nasprotniki vključitve v NATO si najbolj želimo stabilne, pluralne in demokratične družbe ter uspešnega gospodarstva. Vendar za to ne potrebujemo NATA. Potrebujemo demokratično naravnano oblast in sposobne politike. To nima nikakšne zveze z NATOm. NATO pomeni le nepotreben strošek in obremenitev proračuna, zato po našem mnenju lahko le zavre razvoj Slovenije na drugih področjih.
6. Nesmiseln je tudi očitek da tako imenovani nasprotniki NATA ne ponujamo nikakršnih alternativ. Naša alternativa je aktivna nevtralnost. Aktivna nevtralnost pomeni kontruktivna prizadevanja za nevojaško rešitev sporov. Pomeni tudi politično posredništvo med sprtimi stranmi. Seveda pa bi za to potrebovali več sposobnih diplomatov, predvsem pa bolj sposobnih politikov. Nekateri vidimo prizadevanja za vstop v NATO delno tudi kot beg politikov pred odgovornostjo za samostojen, suveren in k razreševanju mednarodnih konfliktov naravnan nastop na mednarodnem prizorišču.
7. Slovenska politika je že večkrat dokazala da se zahtevam NATA in ZDA prostovoljno podreja tudi na račun lastnih interesov in lastne kredibilnosti. To se je lepo pokazalo že večkrat, opisali pa bomo le tri primere. Leta 1998, je Slovenija podpisala pobudo o svetu brez jedrskega orožja, kar je vznejevoljilo ZDA. Premier Drnovšek je zato na pogovoru s Clintonom dejal, da če obstaja konflikt med našim prizadevanjem za pridružitev k NATU in pobudo o svetu brez jedrskega orožja, so slovenske prioritete jasne - to je NATO. Slovenija je bila zato pripravljena tudi umakniti svoj podpis, kljub ponižanju v mednarodnih krogih.
Istega leta je bila Slovenija predsedujoča Varnostnemu svetu, ZDA pa so mimo sklepa Varnostnega sveta vojaško posredovale v Sudanu in uničile tovarno zdravil. Slovenija ni protestirala, kljub temu da je bila predsedujoča Varnostnemu svetu.
Tretji primer pa zadeva sprejem Zakona o tajnih podatkih. Zakon o tajnih podatkih, ki ga od Slovenije kot pogoj za vstop zahteva NATO, državljane ločuje na dve kategoriji. Eno kategorijo bodo predstavljali državljani, ki bodo varnostno preverjeni in torej vredni zaupanja, drugo kategorijo pa bodo predstavljali varnostno nezanesljivi državljani. Varnostno preverjen naj bi bil vsak posameznik, ki naj bi imel dostop do tajnih podatkov. Zakon predvideva ne samo preverjanje osebe, ki je v postopku, pač pa tudi njenih staršev, otrok in partnerjev. Preverjalo naj bi se vse od finančnega stanja osebe, morebitnih zasvojenosti, do vojaške dolžnosti. Slovenski zakon je sicer nekoliko manj restriktiven kot Madžarski, ki med varnostne zadržke za dostop do tajnih podatkov poleg uporabe mamil, alkoholizma in prezadolženosti šteje tudi homoseksualnost, v postopku varnostnega preverjanja pa se opravi tudi psihiatrični pregled kandidata.
A glede na dosedanje nesuvereno ravnanje slovenske politike lahko pričakujemo sprejem novih zakonov, ki bodo zaradi zahtev NATA omejevali svobodo slovenskih državljanov. To kaže tako predlog spremembe Pomorskega zakonika, ki naj bi razveljavil pred kratkim sprejeto prepoved vstopa plovilom na jedrski pogon in plovilom z jedrskim orožjem, kot tudi predlog Zakona o javnih zbiranjih, ki omejuje pravico do demonstracij v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih. To pa bodo med drugim tudi NATOve vojaške baze.
Iz napisanega je očitno da so stroški vstopa v NATO jasni, koristi pa dvomljive. Lahko razumemo da se bo nekaj politikov ob vstopu v "elitni klub" počutilo dobro. Vendar so interesi celotne države eno, interesi vladajoče nomenklature pa nekaj drugega. V demokratični in pluralni družbi bi morali biti slednji podrejeni prvim.
Več o tej temi najdete na teh straneh:
NATO
Slovenija in NATO
Združenje Atlantski svet Slovenije
Se strinjaš
Skupina Neutro