Prvo izmed zdaj legendarnih tekmovanj se je zgodilo pred točno dvajsetimi leti na parkirišču v Münstru na pobudo Titusa Ditmanna, danes enega največjih sponzorjev. Tam je Mastership rasel in rasel in malo mestece sčasoma prerasel, zato so ga preselili v bližnji Dortmund, v ogromno halo v treh nadstropjih, ki sprejme do 10.000 gledalcev.
Da pa na zgodovino in same začetke organizatorji niso pozabili, so dokazali letos, ko se je vse skupaj začelo že dan prej, v petek torej, v skejt parku v Münstru, ter nadaljevalo zvečer s koncertom popularnih nemških artistov - pankrokerji Donouts in hiphop MC-ja Eins Zwo - v Skater's Palace.
V soboto so se po slavnostni otvoritvi v dortmundski Westfalenhallen, ki pa je bila nič drugega kot naštevanje bivših zmagovalcev in sponzorjev (kar je skupaj z reklamami, ki visijo res povsod, ter nenehnim oglaševanjem velikih proizvajalcev pokazalo, kakšna ogromna industrija skejtanje danes pravzaprav je), začela predtekmovanja v dveh kategorijah - na rampi in v streetu. Nastopilo je 149 tekmovalcev iz 25 držav. Obiskovalci so pridno polnili dvorano in spremljali nastope trenutno najboljših skejtarjev na svetu, ko so se jih naveličali, pa so si lahko v preddverju arene in po drugih halah kupili skejtarske izdelke po znižanih cenah, na stojnicah zbirali avtograme najboljših tekmovalcev, se zabavali na Play Station avtomatih ali pa kaj prigriznili. Zvečer so z nastopom na rampi dan popestrile skejtarske legende. Najboljši je bil Šved Tony Magnusson pred Stevom Caballerom in Lanceom Mountainom, obema iz Amerike. Vrhunec večera naj bi bil MTV Rock Night, ki pa je bil kljub nastopu imen kot so OPM, Feeder, Spooks in Reimzig, relativno slabo obiskan. Očitno so se vsi pripravljali na nedeljo.
Po noči, preživeti v Ledeni dvorani in zaznamovani z mrazom, trdimi tlemi, celonočnim zvenom koleščk in jutranjim bujenjem varnostnikov in psov, so nas v nedeljo čakala polfinala in finala. Slovenci drugi dan tekmovanja nismo imeli svojega predstavnika, saj je Boris Petkovič v kvalifikacijah v streetu zasedel le 50. mesto, kar je bilo premalo za uvrstitev med 45 polfinalistov in kasneje 15 finalistov. S svojim nastopom je v tej disciplini povozil vso konkurenco mlad, šele 15-letni Francoz Fabein Salabanzi. Med imeni kot so Rick McCrank, Omar Hassan, Ed Templeton, W. Santos in ne nazadnje Steve Caballero je edini zmogel dve fantastični enominutni vožnji in si tako poleg srčnega aplavza prislužil še 10.000 $. Drugi je bil Brazilec Rodil de Araujo, tretji Kanadčan Rick Mc Crank. Na rampi je prav tako zasluženo slavil Rune Glifberg (Danska) pred Sandrom Diasom iz Brazilije, tretji je bil Američan Matt Dove. Pred podelitvijo priznanj in denarnih nagrad smo na rampi videli še tekmovanje v najvišjem skoku, na katerem je Lincoln Ueda zmogel 3,7 metra. Spektakularno.
Po podelitvi se je dvorana v hipu spraznila. Skejtarska karavana se je odpravila na conteste drugod po stari celini, fani pa bodo počakali na junij 2002 in 21. Monster Mastership.
Foto: Domen Repnik
