V petek, 18.2.2005 smo oziroma ste na 2. programu Radia Slovenije lahko poslušali oddajo Izštekani pod vodstvom Jureta Longyke, ki je tokrat gostil mlado in z vseh vetrov zbrano zasedbo Olivija, ki so lani izdali prvenec Med moškim in žensko.
In najprej je potrebno razjasniti eno stvar - poslušanje Izštekanih v studio se močno razlikuje od poslušanja pred radijskim sprejemnikom - instrumente slišite glede na lastno postavitev, vokala pa skoraj oziroma v večini primerov nič. In kljub vsemu so me Olivija... hja, potrdili, saj sem bil vseskozi mnenja, da gre za odlično zasedbo z odlično glasbo.
Najprej - kaj smo slišali? Spet je večer z zelo irskim piščalkarskim uvodom (Boštjan Gombač) in odličnim instrumentalnim stopnjevanjem, pa Imaosan prekrasansan z odlično harmoniko (Riki Zadravec) in nekaj malega improvizacije, saj je mikrofon za recital Gala Gjurina (klavir, bas in tudi glas) odpovedal poslušnost.
Najini gozdovi je bila odigrana zelo dramatično, sicer je skladbo zaznamovala odlična električna kitara (Dejan Lapanja), s svojim glasom se je vključil tudi Boštjan Gombač. Sledila je Ledena z izvrstnim uvodom in nato odkritim jazzy nabojem ter zelo improviziranim zaključkom, ki je dokazal široko glasbeno znanje.
V skladbi Maj je Gal Gjurin igral bas in tudi pel, Boštjan Gombač je igral na pojočo žago (neverjeten inštrument), s klarinetom pa je odigral nekaj zares norih prehodov, svoje pa sta dodali tudi trobenta (gost Igor Matkovič) in harmonika. Instrumentalna Vagus se je začela s ploskanjem, pa nadaljevala z irskim bobnom, skupinski zaključek pa je bil zelo, zelo hrupen. Nimam več je bila odigrana na zares intimen, klubski način, čeprav sta Gašper Peršl za bobni in Dejan z zelo Hendrixovimi potezami poskrbela za nekaj glasbenega vzburjenja, zanimiva pa je bila kombinacija bas kitare (Gal) in kontrabasa (kot gost je skozi večer nanj igral Žiga Golob).
V Black Buda se je predstavil še tretji gost večera - s svojim hitrojezičnim vložkom se je dokazal N'Toko, sledila pa je še instrumentalna Pacheka Buda - druga pesem iz Budove trilogije - klavirski uvod, zelo jazzy razpoloženje, odlični bobni, pa pojoča žaga in vseskozi odlično stopnjevanje in prelivanje instrumentov.
Skladba Brez sramu in brez strahu je nastala dan pred Izštekanimi, spet zelo jazzy in intimno, z izjemnimi linijami vokala Severe Gjurin in odličnim skupinskim zaključkom, ki je dal vtis big banda!!! Kadar sva sama je še ena tistih pesmi, ko lahko ob glasbi le uživaš in se sprašuješ, zakaj v Sloveniji ni več tovrstnih skupin? Igrivo in hkrati zelo kompleksno.
Zaključili so s skladbo Špelina pesem in to brez Gala, harmonika in klarinet pa sta dala močan etno pečat, Izštekani pa so se končali - vsaj za poslušalce - s priredbo Youngove Harvest Moon. Akustična kitara, malo harmonike in malo bobnov, pa veliko klavirja in še enkrat več zanimiva električna kitara.
Skozi pisanje sem izpustil enega člana, ki je bil ves večer zelo skrit, a brez njega bi bila glasba Olivije zagotovo mnogo bolj siromašna - kitarist Andraž Mazi je bil nepogrešljiv in mu ne želim delati krivice.
Sicer smo lahko izvedeli, d je zasedba Olivija nastala zelo spontano in da njeni začetki segajo v leto 2002, pa čeprav je šlo sprva za jam session band, repertoar za ploščo Med moškim in žensko pa je nastal v pičlih dveh tednih.
In še - kaj pomeni Olivija? Gre za kar dolgo štorijo, ki izvira v bowling, verjeli ali ne. Ženske - štorijo je razlagala Severa - pri bowlingu seveda mečejo manjše in lažje krogle in tudi njihovi meti niso posebej močni in hitri, a imajo učinek. In takšnemu metu se reče "olivija".
Zanimiva, za nekatere z glasbo čisto nič povezana zgodba, ki pa ima seveda tudi povsem življenjsko plat. Naj napovem še, da nas v mesecu marcu v Izštekanih znova čaka prvovrstna glasbena poslastica, seveda pa si oglejte še foto utrinke z gostovanja Olivije.
Fotografije (c) Miro Majcen.
