Danes, ko se oziram nazaj na petkov večer, se šele počasi zavedam, kakšni izvrstni glasbeni predstavi smo bili lahko prisotni - v studiu 26 Radia Slovenija ali tisti, ki ste Izštekane poslušali pred radijskimi sprejemniki. Zares izštekan repertoar Andraža Hribarja, z nekaj zanimivimi gosti, poln dobre volje in seveda odlične glasbe.
Andraž ima za seboj tri plošče - Lubika, Življenje je in Tretja plata ter vrsto uspešnic in nastopov na vseh mogočih festivalih, kjer je navduševal, pa čeprav ni bil vedno deležen nagrad ali priznanj. A kot je sam povedal, poslušalcem je njegova glasba všeč in ji radi prisluhnejo.
In kot potrditev tega je včeraj ponudil ne le enega, temveč kar šestnajst odličnih razlogov, da mu radi prisluhnemo. Šestnajst pesmi seveda, ki so bile izvedene predvsem ob instrumentalni spremljavi šansona, čeprav so se včasih malce spogledovali s funkom, seveda jazzom in tudi etnom.
Šanson band, ki ga je spremljal pri veliki večini skladb, so poleg Andraža sestavljali Davor Skočič za bobni, Sašo Gačnik za harmoniko in Gal Gjurin za kontrabasom. Seveda se je predstavila tudi posebna gostja Lara Baruca in pa oktet iz Fare ob Kolpi Prifarski muzikanti, ki so še dodatno oplemenitili in začinili zanimivo in raznovrstno zvočno sliko.
Časovni stroj se je sicer začel s solističnim Andraževim nastopom in izvedbo skladbe Ne jokat lubika, zgolj vokal in akustična kitara. Sledili sta Dam vse in Cigaret, kjer smo slišali predvsem obilo harmonike in pa nekoliko bolj jazzy zvok.
V skladbi Včasih sem pijan so se Andražu pridružili tudi Prifarski muzikanti, skladba pa je dobila, kot smo slišali "ljudsko ciganski pijanski" melos. Sledila je starejša skladba Dolga zgodba, ki sta jo napisala Andražev oče in pa Dušan Bižal, ki sta svoje delo nekdaj združevala v zasedbi Prah. Zanimiva pesem, s katero se je Andraž sicer že predstavil na Festivalu šansona.
Nato je sledil trenutek za smeh, saj smo slišali arhivski posnetek, na katerem je Andraž pri približno štirih letih prepeval partizansko Tam na Pugled gori. A po razlagi, ko je Andraž strnil svojo glasbeno pot, je bilo vsem jasno, da ga glasba na tak ali drugačen način spremlja že od malih nog.
Pa znova glasba ? Ognjen obroč z zelo zanimivo harmoniko, Življenje je, kjer je kot back vokalistka malce nepričakovano vskočila Lara, izkazala pa sta se tudi Sašo na harmoniki in pa Gal na kontrabasu in za konec sklopa še Še vedno si mi všeč. Super izvedba, kjer je dala celotna zasedba od sebe vsaj dvesto odstotkov!
Nekaj besed je nato povedala tudi Lara Baruca, ki pripravlja novo ploščo in nekoliko bolj aktivno pomaga pri drugih glasbenikih, z Andražem pa jih je združil glasbeni nastop, posledica česa je tudi skupna skladba Greva se igrat. Takoj za tem smo jo seveda slišali v živo, zgolj ob spremljavi kitare in z nekaj harmonike, bila pa je to tista skladba, ki je imela nekaj malega funky pridiha.
Sledili sta dve skladbi, ki sta ju v duetu izvedla Gal in Andraž. Najprej Moja moja, kjer je Gal Gjurin sprva nežno, poetično šepetal verze, nato pa se mu je Andraž pridružil s petjem, vse skupaj pa je zvenelo več kot odlično. In nato še Letim naprej, kjer smo ob petju slišali tudi nekaj malega klavirja, na katerega je igral Sašo.
Slišali smo še drug arhivski posnetek, za katerega se je Andraž spomnil, da sega v leto 1992, ko je deloval v bolj punk zasedbi Kante, s katero so posneli skladbo Drek. Andraž na divji električni kitari, celo s klasičnim solo vložkom in nekoliko bolj grobim vokalom.
Pogled na uro je razkrival, da se bližamo koncu, vendar je bilo pred nami še nekaj pesmi. Najprej izredno dinamična Med nami, pa zmes bossa nove in diska z obilo improvizacije v Kaj mi delaš? in pa še Zdaj veš. Slednja je bila odigrana ob nekoliko bolj zategnjeni harmoniki in pa znova z Larinim back vokalom.
Sledila je še ena skladba, ki sta jo ustvarila Andražev oče in Dušan Bižal in sicer Najlepša sestra. Andraž nam je zaupal, da so to skladbe, ki ga spremljajo od otroštva in ki zanj predstavljajo zanimiv in svojevrsten stik s preteklostjo. Nostalgija je kar bruhala...
Ura je kazala le nekaj minut do polnoči, svoja mesta pa so znova zasedli Prifarski muzikanti. Andraž je pokazal voljo in željo, da bi igral še kaj več kot le še eno pesem. Vendarle, zaključek. Opojni vonj morja, skladba, ki so jo na svoji peti plošči priredili Prifarski muzikanti, izvajala pa sta jo med mnogimi tudi Nino Robič in Arsen Dedić.
Izvrstna izvedba, ki pa je poslušalci pred radijskimi sprejemniki niste mogli slišati do konca. Žal, Izštekanim je še enkrat več zmanjkalo časa. Vsem tistim, ki bi se radi prepričali, kako Andraž Hribar zveni s šansonjersko zasedbo, priporočamo obisk ljubljanskega Orto kluba 26.3.
Vredno je, verjemite!
Foto (c) Helena Mak
