Petek, pet minut pred pol enajsto zvečer... čas, ko studio Radia Slovenije in zvočnike širom po Sloveniji zasede Jure Longyka s svojo oddajo Izštekani. Ob The Stroj vsakdo pomisli na močne tipe, ki neusmiljeno in brez posebnega reda nabijajo po sodih. Pa je temu res tako?
Med bakrenimi, aluminijastimi, plastičnimi, lesenimi in železnimi ter s tekočinami napolnjenimi "instrumenti" se sprehaja in nanje igra deset ljudi - Sonja, Aljaž, Gregor, Andrej, Bojan, Črt, Jure, Primož, Janez in Dare. Ob njih so bili v studiu še novinec Miha, pirotehnik Matjaž pa producent skupine Aldo Ivančič ter posebni gost.
Tisti, ki The Stroj poznate, veste da gre pri koncertih navadno za visoko konstrukcijo, na katero so obešeni sodi, kakšen"boljer", posebej izdelana "napa" in seveda glasbeniki. Mnogi me bodo želeli ustaviti (pa tega ne morete!), da to, kar igrajo The Stroj, ni glasba, a so v zmoti.
Predvsem gre za zelo prvinsko obliko glasbe, saj vse sloni na hipnotičnem ritmu in mnoge spominja na obredne plese staroselskih plemen celega sveta. Ali - kot je povedal posebni gost - tolkala se med seboj prepletejo kot LEGO kocke v nemogoče kompaktno in usklajeno celoto.
No, tokrat so bili The Stroj malce prizemljeni in zelo izštekani, saj jim ni bilo potrebno uporabljati nobenih ojačevalcev zvoka. Zvok je bil naraven in že po nekaj minutah poslušanja človeka popolnoma zasvoji. Zato naslov pravi "v žilo".
Nekaj zanimivosti ... Slišali smo nekaj o STROJbusu, ki je trenutno na hladnem, gre pa za neverjetno konstrukcijo, dolgo 22 metrov, ki je tehnično brezhibna in v voznem stanju. Gre pa za dolg zglobni avtobus, na koncu katerega je še agregat, celoten avtobus pa postane instrument.
Člani skupine instrumente iščejo in odkrivajo na odpadih, kar zaradi nerazumevanja njihovega početja sploh ni lahko (zelo svetla izjema je odpad v Laškem), vedno pogosteje pa se znajdejo tudi v kakšni trgovini, kjer je moč najti vedno več uporabnih stvari. Člani tako s skupnimi močmi razvijajo in odkrivajo tudi nove zvoke ? izdelujejo pihala iz bakrenih cevi z vlakovnimi sirenami in konzervo kot dušilcem v nešteto različicah.
Zadnji zares veliki projekt pa je glasbeni vagon - gre za vlakovno cisterno, v kateri so napete jeklene in uglašene vrvi ter težke vlakovne vzmeti. In kakšen je občutek igrati v takem prostoru? Kot bi bil zelo majhen in bi lahko zlezel v kitaro ter gledal in poslušal skozi odprtino! Skupina se je predstavila tudi z manjšo zasedbo, ki nosi zelo različna delovna imena - Matice, Salto Muzikale in tudi Šajspoh Rangers. V tej okrnjeni zasedbi igrajo Črt, Bojan, Primož, Jure in Janez, gre za nekoliko bolj software instrumentarij, kot so ga sami opisali in bolj intimno, če je temu moč tako reči, glasbo.
In kaj smo slišali - Heat, Kung Fu in izjemno Gasa!. Nato se je manjša zasedba predstavila z izjemnima Stojadin in Kit, potem je znova zaropotalo s pomočjo vseh desetih parov rok v The art of rolling, War (z Gregorjem na vokalu) in Highead.
Veliki zaključek - ekstatična skladba manjše zasedbe, ki nosi delovni naslov Leonardi. Zgolj zato, ker skupino na kitari spremlja sam Igor Leonardi. Bilo je, kot bi skupino Pink Floyd postavil med kakšno afriško pleme in to združil. Enkratno in nepozabno. In na koncu, ko je bilo vsega prehitro konec, mi je bilo jasno, kaj pomeni nalezljivost, glasbena omama in še kakšna oblika zasvojenosti.
Glasba naj bi od nekdaj simbolizirala utrip srca, torej življenje in The Stroj predstavljajo prav to - neusahljiv vir življenja. Hvala vsem skupaj za enkratno glasbeno doživetje in na ponovno snidenje.
