December je mesec, ko se obdarujemo in smo obdarovani. V takšnem duhu je včeraj v ljubljanski Cvetličarni minil tudi četrti izmed petih koncertov v sklopu kratke Siddhartine turneje po treh slovenskih mestih. Mi smo tu za vas in vi ste tu za nas in vsi se imamo super.
Skupina Siddharta se je odločila, da preden čisto zares zapusti rodno grudo in se za nekaj časa odpravi v širni svet, še zadnjič zaigra pred domačim občinstvom. Mogoče bi bil za poslovilca pravi kakšen stadionski nastop, a kaj, ko imajo tega že za seboj; zato so se odločili za drugačen pristop - pet koncertov v pravzaprav majhnih dvoranah, z intimnejšim vzdušjem in priložnosti primerno play listo. Več kot dve uri je trajal včerajšnji koncert, ki se je začel malce po deveti uri, ko se je dvorana le napolnila. Presenečena sem bila nad starostno strukturo obiskovalcev, saj se je gibala precej nad pričakovano. Najbrž je razlog v tem, da nocoj čaka skupino še en koncert, in petki so za mlajšo populacijo pač bolj primerni dnevi za žur.
Koncert je minil v Siddhartinem slogu - premišljeno, dovršeno, profesionalno, hkrati pa sproščeno in samozavestno. Priča smo bili resničnemu popotovanju od samih začetkov pa do danes. Nekatere izmed starejših komadov smo slišali v novi, modernejši, zrelejši preobleki, druge točno take, kot jih poznamo in prepevamo že nekaj let. Id, Nord in Rh- so se med seboj prepletali in vrhunec doživeli ob drugem bisu, ko je na Tomijev ukaz vsa dvorana počepnila ter nato ob določenem taktu skočila visoko v zrak, da "se bojo rože v tej po***ani cvetličarni končno zares tresle". Tudi če je kdo slučajno vse do tistega trenutka ostal hladen, po tem prizoru ni mogel zanikati mojstrstva in veličine, ki ju je Siddharta dosegla v slovenskem prostoru.
Zdaj se fantje podajajo v svet, v to veliko kapitalistično kolo glasbene industrije, ki te hitro izstreli med zvezde, prav tako hitro pa tudi izpljune. Zaželimo jim srečo in pa, naj se jim od višine (ne) zvrti.
Tina H Zakonjsek - NITA
Fotografije (c) Miro Majcen
