Bolje pozno, kot nikoli pravi star čebelji pregovor. In tako vam danes, na predvečer praznika dela serviramo tricenzijo koncerta bluz / soul benda Mojo Hand, ki se je zgodil pred dvema vikendoma ob koncu Orto festa.
Kot smo obljubili sta se pisanja lotila Matic Slapšak, Davor Lazarevič, skrivnostno oko pa je nihče drug kot naš novi dopisnik Borut Marinko, prvi zvezdnik ŽVPL-ja.
Mojo Hand z bluesom za dušo
Ko sem pred časom pisal o plošči Taj Mahala, za katero je izbor delal slavni režiser Martin Scorsese, se mi je v spomin najbolj vtisnil stavek, v katerem je Scorsese zapisal, da ko enkrat začneš odkrivati blues, ne boš mogel nehati.
Mojo Hand so v slovenskem glasbenem prostoru prav posebno poglavje, saj v skupini delujejo prekaljeni glasbeniki, ki s svojim pristopom in energijo navdušujejo tako ali drugače, v večletnem delovanju pa jim še ni uspelo izdati plošče! Zakaj, mi še vedno ostaja neznanka!
Odlična kitarista Slaven Kalebič in Matevž Šalehar (v zaključku je odpel Reddingovo Try a little tenderness), klaviaturist Jani Baš in bobnar Davor Skočič, pa basist Alen Steržaj in za nameček še izvrstna pevka Azra Alibegić, ki v prav vsako pesem vlije velik kos svoje duše in svojega srca. Včeraj sta se jim pridružili še pevki Iris (z odlično izvedbo Ain't no sunshine when she's gone) in Vanja, pa kitarist Zoran Čalić in še saksofonist, katerega ime mi je ušlo.
Temperamentna in s čustvi nabita mešanica soula in bluesa, v kateri je občinstvo zares uživalo. In ko je bilo koncerta okoli pol enih konec, nismo hoteli nehati. Uživati, namreč. Večer glasbenih užitkov brez izjeme.
-- Matic Slapšak
Mojo hand - Orto klub, 16.04.2004
Sobota zvečer, Orto klub, koncert Mojotov ali povedano drugače - nimaš boljšega, žur zagotovljen. Seveda mi žurerski nagon ne dovoli, da bi izostal, kljub temu, da v nedeljo delam - brez Murphya pač ne gre. Publika je voljna, piva in ostale pijače je dovolj in glej ga zlomka Mojo Hand so prav razpoloženi.
Prav nekako simpatično so videti, Azra z rožico v laseh, Mafia brez mafije (beri Mafia kape), Slaven brez očal, sončnih seveda ... koncert pa teče kot namazan. Komadi so ta pravi, vzdušje v polnem Ortu je super, kot ponavadi koncert popestrijo še zanimivi gostje in če ne bi imel naloge napisati recenzije dogodka, bi šel mirno spat ne, da bi se vprašal ali je bilo res vse tako super.
Ja - vse je bilo super in prav to je narobe. Naj razložim: vse je bilo v redu in vse tako kot vedno. Gosti so stalnica, komadi so odlični, a smo jih večino že dodobra navajeni in tako naprej ... Brez presežkov skratka.
Menim (to je samo moje mnenje), da bi Mojo Hand lahko za svojo najbolj zvesto publiko (kakršna v Ortu zagotovo je) vsake toliko časa pripravili kakšno presenečenje, nekaj novega, nekaj hudičevo dobrega in zanimivega. Nekaj, da nas bo vrglo na rit in bomo rekli "Mojoti pa 'majo mojo."
-- Davor "The Enemy" Lazarevič
Mojo hand - za ljubitelje bluza in soula
Mojo hand, skupina o kateri na žalost pišemo (skoraj) samo internetni mediji (beri RON in ŽVPL) je imela 16. aprila v okviru Orto festa svoj redni spomladanski koncert - obstaja še redni jesenski, ponavadi okoli novembra (vtise iz prejšnjih koncertov lahko najdete v našem arhivu).
Koncert Mojotov smo nestrpno pričakovali prav vsi, novinarji ŽVPL-ja (zaradi Davorjeve "sporne" recenzije smo se v neuradnih srečanjih v Ortu večkrat debatirali o tem in onem okoli skupine same in že večkrat rešili svet) in seveda zvesti oboževalci skupine, ki so zapolnili Orto klub do zadnjega kotička.
Tokrat smo prišli na koncert precej dobre volje, še boljše volje pa smo bili ko smo ugotovili, da smo zamudili samo intro in da bomo tako lahko poslušali celoten bluz / soul repertoar Mojo handov. In večer je padel mimo, kot bi mignil. Zabava je bila na višku, pelo se je, plesalo, tudi kaj popilo - skratka, za ljubitelje bluza in soula večer brez primere.
Nezadovoljnih obrazov nisem videl, prav tako je bila zadovoljna s koncertom ŽVPL ekipa, ki se je veselila še pozno v noč. Za konec lahko ugotovim, da so Mojo Hand v pravi bluz-riba formi in upam, da tako tudi ostane. Na snidenje jeseni.
-- Borut Marinko
