Zame osebno eden najtežje pričakovanih koncertov v sklopu letošnjega Orto festa, ki je že gostil nekaj legend in jih nekaj še bo, zagotovo pa smo v petek, 15. 4. 2005 doživeli enega prvih velikih vrhuncev - nastop zasedbe Partibrejkers.
Partibrejkers so lani novembra nastopili v nabito polnem BoF-u in predvsem zaradi tehničnih težav niso navdušili, kot je v njihovi navadi, povsem drugačna pa je bila slika na koncertu v Ortu, za katerega bi lahko rekli, da je ustvarjen za tovrstne skupine.
In kaj napisati o njihovem nastopu? O skupini, ki v osemdesetih ni podlegla klasičnemu novemu valu, temveč je v bivši Jugoslaviji stregla s kakovostnim rock'n'rollom in vplivala na številne zasedbe, ki danes ne delujejo več. Partibrejkers vztrajajo na svoji poti in so kot vino - starejši ko so, boljši so.
Orto je bil nabito poln in tla oziroma strop so valovala kot že dolgo ne. Cane, Anton in nova soborca so na najboljši možen način pokazali, kako se streže rock'n'rollu - primešaš mu nekaj boogieja in bluesa, začiniš z zanimivimi zgodbami in enkratno interpretacijo ter vse skupaj serviraš z veliko energije in duše.
In to je to... in če skupin, kot so Partibrejkers in Res Nullius ne želijo dati v ustavo, potem naj jih dajo vsaj v učbenike, da bodo mladi nadebudneži vedeli, kaj je to rock'n'roll. In ko se bodo prihodnjič s svojimi umotvori oglašale novodobne instant pop kvazi zvezde, si zapojte naslednji verz - "biti isti, biti poseban, biti slobodan, biti samo svoj?".
Tega v popu namreč ni, v rock'n'rollu pač.
Foto (c) Matic Slapšak
