Po dolgih enajstih meseca odsotnosti in kadrovski menjavi so se v sredo, 3. marca, na koncertni oder vrnili ljubljanski art rockerji Sfiltrom. V nastopu se je odsotnost z odrov poznala, kljub temu pa so dokazali, zakaj veljajo za enega najboljših bandov v Sloveniji, ki smo ga v poplavi kvazi kvalitetne glasbe zelo pogrešali.
Kot vedno odlični Robert Rebolj za bobni, zgolj z električno kitaro navdahnjeni Boštjan Narat, na koncertu morda najbolj sproščen Marko Klemenčič za klaviaturami, pa nov obraz Peter Kocan, ki je s prsti obvladoval petstrunski bas in navdušil zbrano množico in seveda Diana Filipović.
Prav Diana še vedno deluje kot najšibkejši člen v verigi, čeprav je včeraj prikazala enega svojih najboljših nastopov in to kljub dolgotrajni odsotnosti. V nekaterih skladbah je pokazala ves svoj pevski potencial, nekje pa se je še vedno skrivala. Nekaj koncertov in tudi Dianine glasilke bodo ogrete na najboljšo možno temperaturo, tako da bo lahko dokazala, po zaslugi česa je v skupini zamenjala Bredo Božič.
S prvenca Otroci bogov smo včeraj slišali le tri skladbe - Barve, kot vedno odlično Bajkalsko jezero in pa zanimivo instrumentalno in vokalno prearanžirano V znamenju zmaja (Ne računajte na nas). Zato pa smo slišali skoraj celotno drugo ploščo Nekoč boš srce Ljubljane, s katere so navdušile predvsem Rdeča raketa, Moj zadnji protinapad, Vlatko, Nekoč boš srce Ljubljane in pa morda najboljša skladba večera Ko glasba postane hrup.
Predstavili so tudi dve novi skladbi ? prva ima delovni naslov Tango in je prava glasbena mojstrovina, medtem ko je bila C'mon Billy povsem drugačna ? nekoliko bolj umirjena, zasanjana v klasičnem rhythm & bluesu.
Morda je zanimiva tudi novica, da obe plošči počasi izginjata s polic v glasbenih trgovin in ju bo kmalu moč kupiti le še na koncertih, zato imate kar dva odlična razloga za obisk prihodnjih koncertov skupine Sfiltrom ? lahko boste kupili plošče, ki so odlične in bodo kmalu postale redkost, hkrati pa boste v živo slišali izredno pestro in prepričljivo rock skupino.
