Za nami je še en koncert v legendarne zasedbe, ki jo sestavljajo Vlatko Stefanovski, Miroslav Tadić in Teodosije Spasov. Gallusova dvorana Cankarjevega doma je bila nastopajočim primerno polna do zadnjega kotička - vse to kaže na ugled, ki ga Stefanovski in Tadić v naših krajih imata in ki sta ga z njunim skupnim projektom Krushevo temeljito ubranila. Tokrat se jima je na koncertu pri nekaterih skladbah pridružil še Bolgarski glasbenik, pihalec Teodosije Spasov, ki je oba kitarista spremljal na balkanskem tradicionalnem pihalu kavalu.
Koncert je popolnoma ustrezal mojim pričakovanjem in je bil, roko na srce, zelo podoben prejšnjim - kar je v tem primeru zelo ok! Osebno mi je najbolj pri srcu njun koncert leta 2000 na Jazz Festivalu v ljubljanskih Križankah vendar moram v isti sapi dodati, da je bil njun včerajšnji koncert prvi, kjer smo imeli možnost slišati res precej novih skladb, saj sta predstavljala njun skupni projekt s Spasovom Treta Majka (Avalon Produkcija, 2004).
Čeprav imata kitarista popolnoma različen pristop k igranju kitare, med njima obstaja kemija, ki jima omogoča briljantno in neponovljivo interpretacijo makedonskih or, ki so stoletja nastajala v tem edinstvenem talilnem loncu kultur, ljudskih izročil, religij in jezikov.
In kako se novi projekt sliši? Muzika je seveda odlična - zelo podobna tisti na Krushevu, a Treta Majka zveni kakopak dovolj sveže, da se bo v zelo kratkem času znašel na moji polici. Tadić in Stefanovski ostajata zvesta svojim kulturnim in glasbeno - interpretativnim koreninam, ki segajo globoko v divjo balkansko prst.
Kot je povedal mojster Vlatko v nedoločljivo simpatični mešanici srbščine in makedonščine, želita s Tadićem raziskovati, oživljati in oživiti starodavne balkanske skladbe in jih postaviti v modernejši kontekst ter jim podeliti nov pomen.
Nova plata je posneta v Makedoniji, a je obdelana v Ljubljana, kamor se kitarski duo po lastnih besedah zelo rad vrača, (ha! - pravita, da smo "elitna publika"), mimogrede - Tadić je posebej za ta koncert priletel iz Los Angelesa.
Če se na hitro vrnem k nastopu - še enkrat smo lahko v živo slišali celoten repertoar iz Krusheva, komadov ne bi našteval - sami veste, kateri so, velja pa dodati, da je tudi Teodosije Spasov s svojim na trenutke nasamplanim kavalom dodal svoj košček v splošni melos večera in tako osvežil etnično - glasbeni konglomerat, ki je Gallusovo dvorano dvignil v stoječi aplavz, ki gre Slovencem običajno sila težko od nog.
Fotografije (c) Miro Majcen.
