V petek, 6. maja so v Kinu Šiška nastopili Tokyo Decadance, ki so nas razveselili z zamudo, zaradi katere so si lahko oboževalci in poznavalci odštekane harajuku mode lahko med čakanjem še zadnjič naličili in zategnili pisane oprave, ki so bile mestoma še kar primerljive z originalnimi!
Tokyo decadance o sebi pravijo, da znajo poskrbeti za nepozabne zabave, kjer se mešajo različni umetniški pristopi in modna plemena. Vse to popolnoma drži, manjša težava je le, da povprečen zahodnjak le redko prepozna modne smernice ali umetniška vodila, ki jih vpletajo v opremo zabave. Pravi oboževalci najbrž že vedo, mnogi drugi pa težko prepoznajo povezavo med zahodno estetiko tistim kar nudi harajuku moda in druge japonske modne pogruntavščine.
Malenkost drugače je pri glasbi. Tokyo Decadance mešajo tudi glasbene stile in to temeljito, vendar so ti našim zaznavam bolj domači kot "kinky pinky" oprave sobaric. Večer so začeli Deady Sexy Inc., ki so bili najbrž za prenekaterega obiskovalca šok.
Glasba in scenski nastop sta bila bolj rockovska kot kaj drugega, razen rahlo psihotičnega pevca ni bilo videti nobene bizarnosti, zato je v dvorani zazijalo kar nekaj povešenih čeljusti. Vendar čudenje ni prav dolgo plavalo po napol polni dvorani. Fantje so razgrajali tako energično, da so hitro razmigali tudi vse tiste, ki so pričakovali bolj elektronske ritme.
Elektroniko je na oder prinesla hiper simpatična DJ Rina Neko. Neko je japonska beseda za mačko in punca je bila sicer temu primerno oblečena, vendar je bilo mačjost njene oprave zaznati šele na drugi ali tretji pogled. Ker vrti precej širok spekter glasbe, je težko našteti vse žanre, ki jih je predstavila. V dodatno hvalo pa ji gre, da je vse stile mešala precej spretno.
Nastop se je nadaljeval z različnimi odbitosti. Seveda, nekatere med njimi so bile tudi precej dekadentne. V nekem trenutku je padla zavesa, za njo je Muca še naprej vrtela elektro, medtem ko se je pred njo pojavil plešoči, z vsemi barvami namazan, polgol japonski transvestit.
Ko je s svojimi grimasami postal čisto rahlo dolgocajten, se je zavesa ponovno razprla in na odru se je ob primerni glasbeni podlagi pojavila nekakšna operna diva s popolno opravo. Seveda je bil to spet transvestit in nisem čisto prepričan, da ni pel na playback, a vendar je bil nastop izpeljan brezhibno. O tem pričajo tudi bližnji posnetki makeupa na sicer ženstvenem, a rahlo psihopatskem obrazu.
V nadaljevanju so sledili različni nastopi, ki jih je nemogoče postaviti na skupni imenovalec. Poleg barvitih kostumov je bilo vsem skupno le to, da so bili zelo skregani z zdravo pametjo. Dekadentnost pač:
- zabadanje igel v roko,
- žlampanje vodke (ki to najbrž v resnici ni bila),
- eksanje tabasca (razredčen paradajz, upam),
- sod piva, prilepljen na roke s sekundnim lepilom, ...
Saj si lahko predstavljate: zmešani francoz pride v Tokio, kjer zbere skupino že tako odštekanih in bizarnih Japoncev, jim nadene ime Tokyo Decadance in potem ...
Redko kdaj tako zelo velja tisti stari kitajski, da "ena slika pove več kot 1000 besed", kot pri odbitkih iz Tokija. Zatorej hop v galerijo. Vsi, ki si želite bolj konkretnih informacij o Tokyo Decadence, pa je na voljo vseprisotni stric Google.
