Prav posebna izkušnja so koncerti v tujini, pa čeprav Trst včasih še vedno označimo za našega. No, biti prisoten na koncertu slovenskega izvajalca v tujini, je še nekoliko bolj posebno in po koncertu Vlada Kreslina v Trstu, res lahko zapišem, da je Trst še vedno naš.
Vlado Kreslin me je povabil na koncert v tržaški Teatro Miela, tako da berete ekskluzivno reportažo z izvrstnega koncerta, ki mu ob bok zlahka postavimo Vladove tradicionalne koncerte v Cankarjevem domu. Obenem pa sem na zabavni vožnji do Trsta nekoliko bolje spoznal tudi Male bogove in že vzdušje v kombiju mi je dalo vedeti, da me čaka nepozabna izkušnja, prav nič več pa nisem dvomil v iskreno dobro voljo, ki jo lahko vidimo na odru.
Treba je omeniti, da so Vlada v Trst pripeljali Slovensko pevsko društvo Primorec - Tabor in Zveza slovenskih kulturnih društev z izdatno podporo Zadružne kraške banke in Ministrstva za zunanje zadeve RS preko Generalnega konzulata RS v Trstu. In kot je bilo moč zaslediti v italijanskih medijih, je Teatro Miella pokal po šivih (nedvomno drži!) in da je bilo prostora za vse odlične glasbe lačne duše še premalo (tudi to drži!). Omeniti je potrebno tudi nekaj izvrstnih gostov, ki so se pridružili Malim bogovom ali zgolj Vladu na odru ? priložnostna ženska pevska skupina Primorec ? Tabor, otroci iz različnih slovenskih zborov v Trstu, izvrstni Aleksander Ipavec (igral je harmoniko in kontrabas), Iztok Cergol (ki je v slogu Bojana Cvetrežnika igral violino in tudi sax), pa izvrstna pevka Martina Feri, ki je z Vladom odpela Belo nedeljo in Ljubav se ne trži, svoje pa sta s klasičnima kitarama dodala tudi Marko Feri in Paolo Bembi.
Z zgoraj navedenimi gosti se je Vlado spoprijel z repertoarjem, ki ga navadno in žal vedno redkeje izvaja z Beltinško bando in treba je omeniti, da sta kitarista Marco in Paolo na zelo izviren način nadomestila cimbale, vsega ostalega pa je bilo v izobilju. Presenečen sem bil tudi nad dejstvom, da se slovenski otroci v Trstu v šoli učijo pesmi Vlada Kreslina in da so znali tudi petletni otroci dele tekstov na pamet. Pri nas pa se v šolah učijo marsikaj drugega, česar pa na tem mestu ne bi omenjal! In Daleč je moj rojstni kraj šele iz njihovih ust zazveni zares resnično!
In drug fenomen ? če znajo pri nas vsi zapeti Od višine se zvrti, je Teatro Miella glasovno zares oživel, ko je iz zvočnikov zazvenela Prešernova O, Vrba. Malo me je sram priznati, da je v šoli nisem nikoli znal, ker se nisem maral učiti na pamet, a sem se jo tudi jaz naučil predvsem zaradi Vladove izvedbe s plošče Ptič. Da, tako zelo posebna je njegova glasba!
Dobri dve uri izvrstne glasbe in mnogih redko slišanih pesmi ? Zvezdice bele, Odhaja dan, za to priložnost izbrana U cjelen Trste lučke ni, Bela nedelja z vpletenimi verzi v angleščini kot Bloomy Sunday, Ljubav se ne trži, Dve kitari in še mnoge druge so kar prehitro izzvenele v hladno noč, mnogi pa smo si želeli, da te noči ne bi bilo kar tako konec.
Žal pa je vsega lepega enkrat konec in tako je bilo konec tako odličnega koncerta kot tudi prijetnega druženja s prijaznimi tržaškimi Slovenci. In to ni bil le še en koncert, temveč eden izmed tistih zelo posebnih dogodkov, ki jih ne pozabiš kar tako. Hvala vsem, ki so mi to omogočili, še posebej pa Vladu Kreslinu, Malim bogovom, prijaznim prebivalcem Trsta in tudi vozniku Branetu, ki je varno krmaril med hladnimi čermi temne noči.
