Vlado Kreslin se je s spremljevalno zasedbo Mali bogovi v četrtek, 14.4.2005 predstavil v ljubljanskem Orto baru, povsem brez gostov in seveda z izjemno paleto skladb, ki so zaznamovale njegovo enkratno kariero.
Presenetljivo Orto bar ni pokal po šivih, a je bilo ljudi še vedno zelo veliko, da je bilo vzdušje več kot odlično in da je bilo moč v Ortu normalno dihati in se premikati. Zame osebno je bil presenetljiv tudi očitno nov stalni član Malih bogov - violinist, harmonikar, saksofonist in spremljevalni pevec Iztok Cergol, ki se je skupini že nekajkrat pridružil na odru.
Vlado je okoli pesmi z zadnje plošče Generacija izkušeno spletel mrežo starejših pesmi, ki smo jih z njim navdušeno prepevali, zanimiv je bil vsekakor zaključek Dekle moje, pojdi z menoj, ki se je sprevrgel v uvod Sympathy for the devil, presenetila me je tudi izredno energična izvedba To ni političen song, The Passenger pa odlično zveni s podporo Michaela Stipea ali brez.
Čas, rojen za dva je bil brez nerodnega rap vložka, a zato toliko bolj udaren, v Je v Šiški še kaj odprtega? se je skupini na odru pridružil virtuozni orgličar Robi (ki je kar pod odrom igral skozi večino skladb), manjkali nista niti 1000 let in Od višine se zvrti, mnogi pa s(m)o želeli slišati tudi Še je čas.
Vlado Kreslin je z Malimi bogovi (Davor Klarič, Gašper Peršl, Miro Tomassini in Beno Pirnat) izbral odličen repertoar, ga začinil z energično izvedbo in skozi večer dokazoval, da je vsekakor rocker in takole sem si zaželel, da bi Vlado svoje tradicionalne koncerte iz Cankarjevega doma prenesel kar v resnični glasbeni hram ? Orto bar.
Foto (c) Matic Slapšak
