Pred dobrima dvema mesecema sem slišal, da bo v Logatcu nastopil Vlado Kreslin, poleg njega pa naj bi z Živimi legendami nastopil tudi Zoran Predin. Potem se je govorilo le še o Kreslinu in tudi moja napoved koncerta je govorila le o nastopu Vlada Kreslina z Malimi bogovi. No, nastopila sta oba, vendar žal ne bom pisal o koncertu presežkov.
In zakaj je temu tako? Tako Zoran kot Vlado sta vsem dobro znana kot odlična glasbenika, ki le redko razočarata ali pustita občinstvo hladno. Žal se je tokrat zgodilo prav slednje, pa ne zato, ker bi onadva igrala tako slabo, temveč je bilo občinstvo na temperaturi okolice - blizu ničle!
Organizator je storil veliko napako, saj je v športno dvorano postavil stole in jih oštevilčil, poleg tega pa je bilo prvih pet vrst v dvorani namenjenih organizatorjem in pokroviteljem Koncerta za dušo in srce. Z redkimi izjemami so bili to ljudje, ki jim do odlične glasbe Zorana Predina in Vlada Kreslina ni prav veliko.
Prvi je začel Zoran Predin z odlično skupino Žive legende, ki v mnogočem spominja na sloviti Mar Django Quartet. Izvrstni kitarist Igor Bezget, ki ga zlahka primerjamo s Sašom Olenjukom, pa tolkalist Nino Mureškič, odličen trobentač Izidor Leitinger, bas kitaro je odigral slavni Buldožer dr. Andrej Veble, ime harmonikarja mi je žal ušlo, podobo pa sta zaokrožili dve spremljevalni pevki in pa bobnar Mario Modrinjak.
Jazz se je mešal s swingom, mariachi trobentami, latinom in šansonom, prefinjeni back vokali in vedno prepričljivi Zoran, ki je med skladbami povedal kar nekaj zabavnih šal in ozadij posameznih skladb. Duhovito je komentiral tudi oster prijem dveh varnostnikov, ko je oboževalka s stola "pobegnila" k odru in si zaslužila predčasni zaključek koncerta.
Gledališko napovedovanje nastopajočih in odmorov je poskrbelo, da so že pred Zoranovim bisom ljudje odhajali iz dvorane, prižgale so se luči in vsi so bili nemalo presenečeni, ko so se glasbeniki vrnili na oder - odigrati pogodbeno predpisani dve skladbi.
Po odmoru se je na oder povzpel še Vlado Kreslin z Malimi bogovi, ki so na izviren, čeprav zaradi odziva publike precej profesionalen način odigrali slabi dve uri programa, ki so ga tvorile predvsem starejše uspešnice, z Generacije pa smo (žal) slišali premalo skladb. Zahteva za bis je bila in bila je glasna, žal pa je bilo to tudi vse. Ko so glasbeniki odšli z odra, so ljudje začeli trumoma odhajati proti izhodu.
Na drugi, kaj šele tretji bis ni pomislil prav nihče, še najmanj pa najbrž glasbeniki. In prav je tako. Organizatorji koncertov v Logatcu so bodo morali o glasbi in organiziranju koncertov še nekaj malega naučiti in nikakor ne bodo smeli več enačiti gledaliških predstav, gasilskih veselic in rock koncertov. Oba legendarna glasbenika pa si čimprej oglejte v živo, saj sta v odlični formi, obenem pa imata zelo sveže skladbe in odlične spremljevalne glasbenike.
