V nedeljo, 5. julija se v klub Gromka vrača zasedba Karandila Gypsy Brass Orchestra, ki je Metelkovo pretresla 11. septembra 2001 in noč zatem med zadnjimi mirno prespala v razsutem zaporu, preden so iz njega naredili hostel Celica ...
Danes ena izmed najuglednejših ciganskih band v Bolgariji - in širše - je najpoprej pol stoletja delovala kot priložnostna skupina "za poroke in pogrebe". Ko jo je leta 1994 od svojega očeta prevzel Angel Tičeljev, strasten ljubitelj jazza in afriških godb, je takoj začel z vsakdanjimi vajami in rednim delom. Karandila je še istega leta nastopila na slavnem Romfestu v Stari Zagori. Ime si je nadela po prelepem krajinskem parku v bližini mesta Sliven - nekaj več kot 100.000 duš zelo mešanega turško-romsko-slovanskega življa - na jugovzhodu Bolgarije (sama beseda Karandila je sicer turškega izvira). Banda črpa svoj navdih iz arabske in turške godbe, kot so ju v te kraje zanesli in po svoje predstavili otomanski vojaški orkestri, v njej pa je čutiti tudi vpliv armenske in silno redke lokalne karakačanske melodike. Poleg tega se Karandila kajpak oslanja tudi na balkansko-romske in tradicionalne bolgarske muzike. Priljubljeni trobentar Angel Tičeljev iz Slivena je bando zbral z namenom, da obudi duha izročilne kolektivne bolgarske "trubke", a obenem revolucionira njen zven (sound), kakršen pač pritiče novim časom.
Karandila si je v dolgoletnem razvoju in s predanim delom zgradila zven, ki omogoča kar največjo repertoarno širino, tako da človek, recimo, nehote "prejme vtis, kako so pihalne godbe v New Orleans prišle nekje z Balkana in tam igrale v čast komandantu Cheju Guevari" (besede nekega nemškega recenzenta) ... Karandila suvereno obvladuje slog, v katerem se spretno namešajo elementi jazzovskega bebopa, hudimanega swinga in se v prepletu sučejo skoz "orientalski" groove. Banda je mednarodno uspela dobesedno čez noč, ko je njen zven v dokumentarnem filmu Gypsy Summer (koprodukcija s francoskim Canal+) ustrezno subtilno predstavil režiser Milan Ognjanov. Leta 1999 je orkester sodeloval na prireditvi "Jazz Across The Border" v berlinski dvorani Haus der Kulturen der Welt ... Leta 2000 je spremljal Gorana Bregovića na italijanskem delu turneje ... Zatem so začele deževati ponudbe, in Karandila je prekrižarila vso Evropo od Antwerpna do Prage, od Stockholma do Palerma ... Jeseni leta 2002 je predstavljala državo Bolgarijo na elitnem belgijskem festivalu "Europalia 2002", kjer je imela v dveh dneh reci in piši sedem nastopov na sedmih različnih lokacijah. Istega leta se je do tedaj izključno fantovski druščini pridružila priljubljena in nadarjena pevka Anita Christy (mimogrede: nečakinja legendarnega bolgarskega klarinetista Ramadana Lolova, enega izmed prvih, ki je tradicionalne bolgarske muzike snemal na gramofonske plošče iz šelaka na 78 obratov).
Karandila poleg priredb igra tudi precej domače muzike, ki je navdihnila svetovno znane muzičiste, kakor sta Goran Bregović in Boban Marković. Poslušalstvo bo - poleg poziva "na poskok" - med njenim nastopom brez dvoma presenečeno tudi spričo izvirnega, ubranega, rahlo zamaknjenega, predvsem pa elegantno zamazanega zvena, ki ga lahko sproducira samo do konca profesionalna in predana orkestrska vzajemnost.
Za gromko
