Program letošnjega festivala Jazz Cerkno, ki bo potekal od 14. do 16. maja, se ponaša s kar nekaj imeni, ki so pomembno sooblikovali evropski in svetovni free jazz. V spremljevalnem programu pa bosta na voljo še dve delavnici in sicer iz fotografiranja glasbenikov (Žiga Koritnik) ter »divje hrane« (Dario Cortese), v sklopu festivala pa bo na ogled tudi fotografska razstava Marka Čadeža in Roberta Zabukovca, članov Foto Kluba Cerkno, pod naslovom Džez u Cierknam.
Dan 1
četrtek, 14. maj, ob 19:00 (glavni oder):
Powertrio
Iz Portugalske, dežele, ki goji samosvojo, a pri nas vse premalo znano jazz in improvizacijsko sceno, prihaja drzna trojka s sicer "klasičnim" inštrumentarijem – harfa, klavir, klasična kitara – a z nikakor ne klasično godbo. Z enim ušesom prisluškujejo zapuščini tvorcev moderne muzike 20. stoletja (John Cage, Morton Feldman, Luciano Berio, György Ligeti). Ta drugi uhelj so nastavili na frekvenco sodobnega postmodernega ustvarjanja različnih eksperimentalnih zasedb s področja musique concrète, ambientalne elektroakustične glasbe, minimalizma ipd. V prostoru med obema ušesoma pa snujejo (predvsem) na strunah sloneče na(s)trgano brstenje neobičajnega skladja med radostnim zvončkljanjem in sunkovitimi, trkajočimi se in valujočimi grozdi odzvenov.
Zasedbo Powertrio so leta 2007 na Portugalskem ustanovili Eduardo Raon, Joana Sá in Luís José Martins, ki so nemudoma osvojili pozornost kritikov in strokovne javnosti, saj so s svojim multidisciplinarnim ustvarjanjem (vsi trije člani so istočasno improvizatorji, skladatelji, eksperimentatorji in interpreti), v katerem povezujejo na videz nezdružljive skladateljske ter igralne postopke, ponudili nova videnja in rešitve na področju barve tona, teksture, harmonije in medsebojne interakcije v komorni igri. Nedavno so objavili odlični prvenec What We See While We Walk and What We Walk While Thinking, ki je izšel pri založbi Creative Sources.
četrtek, 14. maj, ob 20:30 (glavni oder):
Jure Pukl High Interaction Group
Eden najprodornejših domačih saksofonistov (študiral je na Dunaju, v Haagu, Berkleeju in Gradcu) se bo na svojem prvem nastopu na našem festivalu kot vodja zasedbe (lani je namreč nastopil kot član European Movement Jazz Orchestra) predstavil s svojim odmevnim mednarodnim projektom. Puklova muzika prinaša kompleksne ritme, intrigantne saksofonske linije ter navdihnjeno muziciranje z izleti v improvizacijo. Poleg Pukla blestijo še avstrijski pianist Georg Vogel (soustanovitelj projekta JazzWerkstatt) in ameriška basist Michael Janisch (mdr. igra z Joejem Lovanom in Gregom Osbyjem) ter bobnar Damion Reid (mdr. sodelavec Jasona Morana in Reggieja Workmana).
Z Jure Pukl High Interaction Group je ena stalnejših zasedb mladega, a že uveljavljenega in cenjenega Velenjčana. Od leta 2004 je posnel že štiri albume, novo gradivo, posneto prav s pričujočo zasedbo, pa naj bi na albumu izšlo še letos. Vsak njegov album prinaša premike tako v gradivu, kakor tudi v pristopu; v njegovi glasbi je opazna vse večja rast in zavedanje raznovrstnosti jazzovske in druge tradicije, od baladnih tem prek postbopa do postmodernističnih kombinacij s hiphopom. Legendarni saksofonist David Liebman je o Puklu povedal: »Ko se mlad glasbenik ozre po tradiciji in si sposodi njene vidnejše elemente ter jih postavi v sodobni kontekst, nastane vrhunsko delo, ki bo tako poslušalce kot glasbenike navdihovalo daleč v prihodnost. Juretu je to uspelo.«
četrtek, 14. maj, ob 22:00 (glavni oder):
Schlippenbach Trio
Nemški pianist Alexander von Schlippenbach slovi za enega najzaslužnejših za razmah evropskega free jazza in svobodne improvizacije. Leta 1966 je ustanovil Globe Unity Orchestra, enega najbolj odmevnih evropskih svobodnjaških velikih orkestrov, ki je v svojih zapletenih skladbah prečkal most med klasiko in jazzom. Trio, s katerim se bo tokrat predstavil, je ustanovil že leta 1970, v njem pa sta se mu pridružila vodilni angleški svobodnjaški saksofonist Evan Parker in v Veliki Britaniji živeči nemški bobnar Paul Lovens. Trio izvaja izrazito kompleksno in razvejano svobodno improvizirano glasbo, v kateri imajo vsi trije glasbeniki enakopravno vlogo v domišljeni interakciji in prepletanju tako harmonskih kot melodijskih motivov.
Schlippenbach je s Parkerjem in Lovensom sodeloval tudi v konec 80. ustanovljeni zasedbi Berlin Contemporary Jazz Orchestra, ki je prav tako združevala vodilne evropske improvizatorje. Nemški pianist je leta 1999 zagnal tudi projekt snemanja oziroma interpretacije celotnega opusa pianista Theloniousa Monka, za iz tega projekta nastali trojni album Monk's Casino iz leta 2005 pa je prejel nagrado nemških kritikov. Poleg tega je prejel tudi nagrade Kunstpreis der Stadt Berlin (1976), Schallplattenpreise der UDJ (1980/1981) ter Albert Mangelsdorff Preis (1994). Saksofonist Evan Parker velja za enega pionirjev in ključnih sooblikovalcev britanske in evropske freejazzovske scene. Njegov slog odlikuje več tipičnih prijemov, od krožnega dihanja pa tja do večslojnih harmonij in igranja alikvotnih tonov. Bobnarja Paula Lovensa, ki ga že poznamo z našega festivala (igral je v kvartetu Aki Takase), se upravičeno drži sloves enega najboljših evropskih improvizatorjev, saj je (poleg naštetih projektov s Schlippenbachom) sodeloval z vrsto najvidnejših protagonistov svetovne jazz in impro scene, kot so Cecil Taylor, Peter Brötzmann, Eugene Chadbourne, Mats Gustafsson, Thomas Lehn, Phil Wachsmann in naša letošnja gostja Joëlle Léandre.
Dan2
petek, 15. maj, ob 20:30 (glavni oder):
Joëlle Léandre Trio
Léandrovo, ki sodi med najboljše evropske kontrabasist(k)e, smo po spletu okoliščin bolj poredko srečevali na domačih odrih, zato pa jo bomo na Jazz Cerkno festivalu slišali kar dvakrat; nastopila bo tako solo kot s svojim triom. Joëlle Léandre se je med študijem v ZDA (tja se je odpravila po dokončanem glasbenem konservatoriju v Parizu) srečala z avantgardnimi skladatelji (kot sta Morton Feldman ali John Cage). Vpliv napredne sodobne glasbe je ob svobodnjaški improvizaciji stalnica njenega pristopa, ki jo odlikujeta tako silovitost kot poetičnost. V triu se ji bosta v poganjanju nepredvidljivega, a neverjetno usklajenega zvočnega toka pridružila dolgoletna sodelavca Carlos Zingaro in Sebi Tramontana, oba prekaljena mojstra tako v godbah kakor tudi v sodelovanju z gledališkimi in plesnimi skupinami (Tramontano poznamo tudi iz predstav plesalcev En-knapa).
Portugalski violinist Carlos Zingaro je študiral klasično glasbo na Lizbonskem konservatoriju. Leta 1967 je ustanovil zasedbo Plexus, takrat edino portugalsko skupino, ki je združevala sodobno glasbo, improvizacijo in rock. Od leta 1975 je igral z vrsto najvidnejših evropskih in svetovnih improvizatorjev, kot so Barre Phillips, Derek Bailey, Joëlle Léandre, Jon Rose, Ned Rothenberg, Peter Kowald, Evan Parker ali Paul Lovens. Veliko ustvarja tudi na polju gledališča, filma in plesa. Italijanski pozavnist Sebi Tramontana je sprva igral sopranski saksofon, a ga je v zgodnjih 1980-ih zamenjal za pozavno. Srečal je Giancarla Schiaffinija iz zasedbe Gruppo Romano Free Jazz, prve italijanske freejazzovske zasedbe, ki ga je opogumil, naj pride študirat na konservatorij v Rim. Leta 1990 je Tramontana zaključil svoj študij in se pridružil sloviti Italian Instabile Orchestri. Od leta 1999 je dejaven kot glasbenik in igralec v plesni skupini En-knap Iztoka Kovača. V Sloveniji je nastopil tudi kot član Tria pozavn, v katerem sta igrala še Vinko Globokar in Johannes Bauer.
petek, 15. maj, ob 22:00 (glavni oder):
Lolita
Zasedba Lolita je z delovanjem začela že v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja ter tako sodi med redke še danes delujoče glasbenike iz obdobja, ki je na slovensko glasbeno sceno prineslo raznovrstnost, prepletanje žanrov, eksperiment in inovacijo. V svojem dolgoletnem delovanju so ostali zvesti nalezljivi mešanici jazza, rocka, punka ter raznolikih etno motivov, od tanga do balkanskih idiomov. Pred leti so zagnali improvizacijski projekt Lolita Libre, v katerem je sodelovala vrsta domačih in tujih glasbenikov. Tudi njihov zadnji nastop na festivalu Jazz Cerkno (l. 2000) je bil v znamenju številnih gostov, tokrat pa se vračajo v svoji značilni formi tria. Poleg starejših favoritov bodo odigrali tudi nekaj novih komadov.
Današnji člani Lolite so bili dejavni v prelomnih novovalovskih in eksperimentalnih zasedbah (Čao pičke, Srp); danes sodelujejo v podobnih etno, alterrockovskih in jazzovskih projektih (Čompe, Žoambo Žoet Workestrao idr.). Zasedba je tudi sodelovala z igralcem Zijahom Sokolovićem v večkrat nagrajeni glasbeno-scenski predstavi Medved. Pred leti so zagnali projekt z razširjeno zasedbo Lolite, Lolita Libre, v katerem so se izvirnim članom na različnih nastopih pridružili različni domači in tuji glasbeniki z namenom ustvariti bolj svobodno, nepredvidljivo in improvizirano glasbo. Na svojem zadnjem odlično ocenjenem studijskem albumu The Triple X se jim je v ustvarjanju navdihnjene mešanice alter rocka, svobodnega jazza, funka in balkanskih motivov pridružil bolgarski trobentač Ventzeslav Blagoev.
petek, 15. maj, ob 23:30 (glavni oder):
Full Blast
Po prvem nastopu na festivalu Jazz Cerkno leta 2000 z nepozabnim koncertom peklenskega tria Brötzmann/ Hano / Lüdi se znova vrača gigant med saksofonisti Peter Brötzmann. Pa ne da bi ga vmes veliko pogrešali, saj je kar dvakrat nastopil v sklopu Keltike (trio Sonore, duo z Nasheetom Waitsom). Tokrat nam bo možganske vijuge osvojil in dušo prepihal podobno udaren trio kot leta 2000, Full Blast, katerega ime je seveda kar pravšnji opis početja trojice. Popolna, udarna, neusmiljena godba, ki se ne ustavi niti za hip, ki te takoj prevzame in postavi v središče dogajanja. Wertmüller in Pliakas sta (skupaj ali vsak posebej) igrala z vrsto vidnih jazzerjev in improvizatorjev, kot so KK Null, Chicago Tentett, Alboth!, William Parker ali Caspar Brötzmann, Pliakas pa vodi svoj avant trio Steamboat Switzerland.
Nemški saksofonist Peter Brötzmann velja za najpomembnejšega evropskega freejazzovskega saksofonista in enega začetnikov free jazza v Evropi. Dejaven je od srede šestdesetih let; ukvarjal se je tudi z likovno umetnostjo, ki jo je študiral in je bil član umetniške skupine Fluxus; še danes sam oblikuje vse svoje ovitke albumov. Bil je eden izmed ustanoviteljev vplivne založbe Free Music Production (FMP), danes pa velja za starosto evropske improvizacijske scene in enega najbolj izpostavljenih povezovalcev različnih glasbenih scen. Dober dokaz slednjega je mednarodna zasedba Peter Brötzmann Chicago Tentett, ki združuje glasbenike iz ZDA in Evrope. Pomembna je tudi Brötzmannova vloga v nastanku zgodnje evropske freejazzovske scene, tako z omenjeno založbo FMP (v kateri so glasbeniki sami skrbeli za izdajanje albumov) kot tudi v prvem evropskem improvizatorskem big bandu Globe Unity Orchestra. Konec 80. let je bil član zasedbe Last Exit (drugi člani: Ronald Shannon Jackson, Bill Laswell in Sonny Sharrock), ki je približala udarni free jazz punkovskemu in rockovskemu občinstvu.
Dan 3
sobota, 16. maj, ob 19:00 (glavni oder):
Mike Reed's Loose Assembly
Mike Reed je čikaški bobnar, skladatelj in glasbeni promotor (dela za dogodke, kot sta The Pitchfork Music Festival ali Umbrella Music Festival). Že od leta 1997 je del živahne čikaške jazzovske in improvizatorske scene. V Sloveniji bo nastopil prvič s svojo zasedbo Loose Assembly, ki jo je revija Time Out Chicago poimenovala za »eno čikaških najveličastnejših jazzovskih zasedb«. Loose Assembly nadaljuje žlahtno tradicijo čikaške jazzovske šole, obenem pa je v raznoliki in impulzivni glasbi najti navezave tako na balade in hard bop, kakor na post rock ali etiopski groove.
Med ustvarjalce, ki so nanj vplivali, Mike Reed sam prišteva imena iz različnih žanrov, od rocka prek popa do jazza, kot so The Impressions, The Beatles, Duke Ellington, Levon Helm / The Band, John Coltrane, Charlie Parker, The Art Ensemble of Chicago, Nat »King« Cole in Neil Young. Širino vplivov je zaslediti tudi v glasbi njegove zasedbe Loose Assembly, ki jo sestavljajo nekateri izmed vidnejših ameriških jazzovskih glasbenikov. Mike Reed, ki poleg Loose Assembly vodi tudi podoben projekt People, Places & Things, med drugim sodeluje tudi z zasedbami The David Boykin Expanse, Rob Mazurek's Exploding Star Orchestra ter Josh Berman Quartet.
sobota, 16. maj, ob 20:30 (glavni oder):
ESS
V Cerknem smo na našem festivalu in na Keltiki gostili nekaj najvidnejših imen prodorne skandinavske scene: Mats Gustafsson, Paal Nilssen-Love, Exploding Customer. Glasbeniki iz tria ESS sodijo v vrh skandinavskega jazza in gotovo ste jih že slišali v kakem bendu, kot so The Electrics, Boots Brown, Territory Band ali Barry Guy New Orchestra. Trio je imel svoj debi na mednarodnem jazz festivalu v švedskem kraju Umeå. Bend je nato nekaj let miroval, znova pa so ga zagnali lani. ESS igrajo ekspresivno mešanico klasične in moderne improvizacije ter free jazza. Čeprav je zvok v osnovi akustičen, pa zaradi kitarskih učinkov in razdrobljenega igranja na pihalih in tolkalih zvenijo elektronsko, blizu »nove (impro) muzike«.
Pihalec Sture Ericson je bil vrsto let član mednarodno priznane švedske zasedbe Position Alpha. Trenutno igra v več bandih, poleg ESS še v The Electrics in v triu Per-Son-Ell. Sodeloval je v številnih projektih z glasbeniki, kot so Rhodri Davies, Chris Burn, Derek Bailey in Fred Lonberg Holm. Kitarist David Stackenäs, ki je med drugim član Territory Banda (ki ga vodi Ken Vandermark), poleg navadne električne kitare uporablja še namizne in laptop kitare, ki jih kombinira z elektroniko. Sodeloval je z glasbeniki, kot so Ingar Zach, Martin Küchen, Joe Williamson, Carlos Zingaro, Sonic Youth, Jim O´Rourke in Mats Gustafsson. Posnel je tudi zelo hvaljeno solo ploščo The Guitar (z akustično kitaro). Bobnar in tolkalec Raymond Strid je leta 1988 ustanovil na Švedskem legendarni trio Gush, v katerem sta bila še Mats Gustafsson in Sten Sandell. Je član Barry Guy New Orchestra in The Electrics, od sodelovanj pa omenimo imena, kot so Marilyn Crispell, Anders Jormin in Fredrik Ljungkvist.
sobota, 16. maj, ob 22:00 (glavni oder):
Tiziano Tononi Quartet - Tribute to Don Cherry
Italijanski bobnar Tiziano Tononi je nase opozoril z zasedbo Nexus (soustanovila sta jo skupaj s saksofonistom Danielejem Cavallantijem), s katero se je uveljavil tako doma kot v tujini. Tononi je tudi soustanovitelj odmevnega italijanskega big banda Italian Instabile Orchestra, s katerim je obredel vse večje festivale. K nam prihaja s projektom Awake Nu / A Tribute to Don Cherry (izdano pri Splasc(h)), na katerem navdihnjeno, domiselno in nadvse izvirno ter z veliko improvizacijskih vložkov preigravajo zapuščino legendarnega trobentača Dona Cherryja, sodelavca »očeta free jazza« Ornetta Colemana, čigar dela bo Tononijeva zasedba prav tako igrala.
Italijanski bobnar in skladatelj Tiziano Tononi prihaja iz Milana, kjer je sprva igral v rockovskih bandih ter se kasneje začel seznanjati z jazzom. Učil se je tako pri priznanih jazzovskih mojstrih (Andrew Cyrille, Bob Moses), kakor tudi na Civica Scuola di Musica di Milano, kjer je študiral klasična tolkala pri Davidu Leeju Searcyju, glavnem timpanistu slovite Scale. Z zasedbo Nexus je nastopil na nekaterih najprestižnejših jazzovskih festivalih, kot so Clusone, Moers, Tampere, Vancouver ali Istanbul. Na njegovih albumih redno gostujejo najvidnejši mednarodni jazzerji, kot so William Parker, Herb Robertson, Andrew Cyrille in Maggie Nicols. Tononijeva specialnost so prav projekti, na katerih reinterpretira zapuščino velikanov jazza; poleg Dona Cherryja in Ornetta Colemana se je podobno lotil še skladb Rahsaana Rolanda Kirka in Johna Coltrana. Za dva takšna albuma – Awake Nu / A Tribute to Don Cherry ter We Did It, We Did It / Rahsaan & The None – mu je združenje italijanskih kritikov podelilo naslov najboljšega albuma v letih 1998 in 2001.
sobota, 16. maj, ob 23:30 (glavni oder):
Push The Triangle
Franck Vigroux, ki bo v Sloveniji nastopil prvič, je francoski avantgardni glasbenik, manipulator gramofonov in predvsem kitarist mlajše generacije, ki deluje na obmejnih področjih rocka, elektronike, jazza in sodobne umetne glasbe. V svojem ustvarjanju hodi po manj prehojenih poteh; igra na pisano paleto kitar (s pragovi in brez), zvočne učinke pa bogati z uporabo elektronike in računalniškega programiranja. Vigroux uporablja več pristopov – improvizacijo, tehniko lepljenke (»cut-up«), montažo, računalniško procesiranje, skladanje –, ki jih na koncu vešče združi v samosvojo zvočno gmoto, ki se pred poslušalci odvije kot našpičeno sosledje hrupnih sunkov in minimalističnih drobcev.
Vigroux je igral z nekaterimi najbolj znanimi evropskimi in ameriškimi glasbeniki, kot so Marc Ducret, Bruno Chevillon, Noël Akchote, Steve Lawson in Elliott Sharp. Z Ducretom in Chevillonom, našima cerkljanskima gostoma, sodeluje v konceptualnem projektu Triste Lilas, trilogiji, v kateri z večjo zasedbo raziskuje dramaturško dodelane zvočne pokrajine. Vodi tudi založbo D'Autres Cordes, pri kateri objavlja novi jazz, eksperimentalno in avantgardno elektronsko glasbo. Leta 2007 je ustvaril svoj prvi eksperimentalni film. V Sloveniji bo nastopil prvič; na festivalu Jazz Cerkno bo igral s svojim triom Push The Triangle, v katerem sta še saksofonist Stéphane Payen in bobnar Michel Blanc.
Za Jazz Cerkno
