Ne le, da se bo 15.3. v šišenski Katedrali v živo razlegla Badalamentijeva/Lyncheva Twin Peaks tema Falling, in to v originalni izvedbi Julee Cruise, ampak se bodo ob Julee na odru zvrstili še basist in soustanovitelj Einsturzende Neubauten ter glavni protagonist filma Fatiha Akina Crossing The Bridge Alexander Hacke, ustanoviteljica berlinskega tehno cirkusa Love Parade Danielle de Picciotto, Chris Hughes iz zasedbe Hugo Race & The True Spirit, instrumentalist zasedb The Cramps, Gun Club in The Bad Seeds Kid Congo Powers ter veliki vsestranski elektro-trash-rokenrol zabavljač Khan of Finland.
Torej, šesterica na istem odru v istem večeru, v nešteto kombinacijah in na koncu še skupaj! Najprej bosta svoj še sveži album Hitman's Heel – pri založbi Potomak je izšel 19. februarja letos – prestavila Alexander Hacke in Danielle de Picciotto v spremstvu bobnarja Chrisa Hughesa, sledil jima bo solo set Khana, ki se mu bosta pridružila Kid Kong Powers in Julee Cruise – predstavili bodo material, kompiliran na albumu San Jose, ki je izšel 25. februarja.
Na koncu bo vsa ta pisana druščina še skupno vžgala komad ali dva. Ti legandarni glasbeniki bodo torej naslednji torek ponudili tri ure vročekrvnih ritmov, eteričnega petja, sanjskih vizualij in fascinantnih pesmi.
Gorelo bo, gorelo!
Vstopnice: 13 EUR / 15 EUR na dan koncerta.
Najprej bosta svoj novi album Hitman's Heel – pri založbi Potomak izide 19. 2. letos – prestavila Alexander Hacke in Danielle de Picciotto v spremstvu bobnarja Chrisa Hughesa, za njima bo sledil solo set Khana, ki se mu bosta pridružila Kid Kong Powers in Julee Cruise – predstavili bodo material, kompiliran na albumu San Jose, ki izide 25.feb.2011. Na koncu bo vsa ta pisana druščina še skupno vžgala komad ali dva.
Ti legendarni glasbeniki se bodo skupaj podali na pot po Evropi in z eksplozivnim nastopom predstavljali svoje nove albume. Ponudili bodo ure vročekrvnih ritmov, eteričnega petja, sanjskih vizualij in fascinantnih pesmi, pri tem pa ne bodo izvajali le vsak svojih del, ampak bodo sodelovali pri določenih pesmih, izbranih posebej za ta projekt.
Khan
Khanova glasbena kariera seže več kot 15 let v preteklost do začetnega obdobja v New Yorku, ko je v svoji glasbeni trgovini Temple Records NYC vzpostavil svoj sedež in pod vsaj desetimi imeni, vključno z Bizz OD, El Turco Loco in 4E, produciral stotine plošč najrazličnejših slogov.
Med njegovimi neštetimi projekti in sodelovanji lahko naštejemo Kid & Khan (s Kidom Congom Powersom), Global Electronic Network/Khan & Walker (polovica zasedbe Air Liquide) in Legally Jammin (z Little Annie). Najbolj pa je znan kot soustanovitelj dekadentnega plesnega dueta Captain Comatose, ki je z uspešnicami, kot sta »$100« in »Up In Flames« sčasoma postal pionir elektronskega disko-trasha.
Njegovi hrupni nastopi v živo vključujejo stalno spremenljiv nabor »živih person«, ki publiko pritegnejo s svojim izumetničenim, kričečim nastopom in dogajanjem v realnem času: prostitut iz njegovega debitantskega albuma 1-900-Get-Khan, brezoblični, svetlolasi osvajalec vesolja ali najnovejši peklenski gotski zajček z dolgimi ušesi, ki po odru postopa v smokingu.
Khan je elektronski bluezovski popotnik, sodobni zabavljač, MC in gostitelj, ki nas bo navdušil z razvpitimi zgodbami, sentimentalnimi ljubezenskimi pesmimi, sprevrženimi romancami in svojimi opazkami o življenju in ljubezni.
Kid Congo Powers
Powers je mehiški Američan druge generacije. Po potovanju v London in New York City se je vrnil v Los Angeles in leta 1979 spoznal Jeffreya Leea Piercea. Pierce ga je naučil igrati kitaro z alternativnim uglaševanjem, ustanovila pa sta zasedbo The Creeping Ritual, ki je nato postala The Gun Club.
Powers je skupino zapustil pred debitantskim posnetkom in se decembra 1980 raje pridružil newyorški zasedbi The Cramps. Zasedbi The Gun Club se je leta 1983 ponovno pridružil za kratek čas, potem pa še med letoma 1985 in 1988, in nato spet odšel ter se v Berlinu pridružil zasedbi Nick Cave and the Bad Seeds, s katero je sodeloval pri več albumih in z njimi povezanih turnejah.
Powers je igral tudi z zasedbami The Divine Horsemen, The Angels of Light, Die Haut in The Fall. Nazadnje je z newyorškim kitaristom Jackom Martinom sodeloval pri projektih, kot so The Pink Monkey Birds, Congo Norvell in Knoxville Girls.
Alexander Hacke & Danielle de Picciotto
Alexander Hacke je znan kot basist zasedbe Einstürzende Neubauten in glavni lik v filmu Crossing The Bridge režiserja Fatiha Akina. Hkrati sodeluje z neštetimi zasedbami, poleg tega pa že dve desetletji sklada glasbo za filme.
V Ameriki rojena Danielle de Picciotto je bila pevka v zasedbah Space Cowboys in Ocean Club Gudruna Guta, je pa tudi ikona berlinskega ustvarjalnega podzemlja in skupaj z dr. Mottom soustanoviteljica prireditve Love Parade. Njeni umetniški in filmski projekti se predstavljajo na razstavah po vsem svetu.
Hacke/ de Piccciotto imata od osemdesetih naprej ogromen vpliv na berlinsko podtalno sceno, s svojimi skupnimi projekti pa od leta 2000 potujeta po vsem svetu.
S svojim novim albumom se vračata k osnovam. Ko sta se leta 2010 odločila, da se odpovesta svoji hiši v Berlinu, sta se v iskanju novih obzorij podala na pot. V čast svojemu nemirnemu nomadskemu življenjskemu slogu sta se odločila, da se vrneta h klasičnemu skladanju pesmi brez sekvenc in elektronske obdelave.
Osredotočata se predvsem na svoje instrumente (kitaro, avtoharfo, klaviature, bobne), zato je njune pesmi brez ozvočenja mogoče izvajati na katerem koli odru. Besedila, ki se ne ozirajo na modo, norme ali vsakdanje standarde, govorijo o svetu, ki ga odkrivata: »Solitude/Samota«, »Magic/Čarobno« in »Freedom/Svoboda«. Pivske balade, ciganski tuši, klavirske melodije italijanskih vesternov, udarni kitarski rifi in avtoharfa občinstvo popeljejo v svet brezkompromisnega raziskovalca.
Kot pri njunih prejšnjih projektih (»Sanctuary« / »The History of Electricity« / »Mountains of Madness« in »The Ship of Fools«), bodo njun nastop tudi tokrat spremljale nove vizualije Danielle de Picciotto, vendar se v tem koncert osredotočata na glasbo, ki jo je umetniški par zložil skupaj.
Karizmatično umetniško dvojico bo na bobnih spremljal Chris Hughes (Fatale Shore).
Chris Hughes
Chris Hughes se je rodil v Melbournu v Avstraliji leta 1968. Bil je ustanovni član zasedb Once Upon A Time in Hugo Race & The True Spirit. Odkar je leta 1989 prišel v Evropo, je igral in snemal z Nino Hagen, Mickom Harveyem, Nikkijem Suddenom, Ralfom Goldkindom, Rowlandom S. Howardom in mnogimi drugimi.
S svojim edinstvenim slogom eksplozivnih, a vendar dobro usidranih sinkop na vsakem projektu, pri katerem sodeluje, pusti nezgrešljiv pečat. Hughes se trenutno ukvarja s svojim samostojnim projektom Hughes Leisure Group, ki je z nekaj pesmimi umeščen na CD »Wet Dream« zasedbe Hugo Race & The True Spirit.
Bil je tudi član berlinskega industrijsko-ambientalnega kolektiva Snowcrash, poleg tega igra s psihedeličnim garažnim bendom The Methylated Spirits.
Julee Cruise
Badalamenti je leta 1985 skladal glasbo za film Modri žamet Davida Lyncha, hkrati pa je delal kot glasovni inštruktor zvezde filma Isabelle Rossellini. Ključna scena v filmu Modri žamet naj bi vključevala pesem Song to the Siren Tima Buckleya v izvedbi zasedbe This Mortal Coil, a ko se je izkazalo, da bi bile pravice za pesem pretirano drage, je bilo predlagano, da Badalamenti napiše pop pesem v podobnem slogu, Lynch pa prispeva besedilo.
Ker so za pesem potrebovali vokalistko s pretresljivim, eteričnim glasom, je Badalamenti predlagal Julee Cruise, ki je pred tem na neki newyorški gledališki delavnici v Badalamentijevi izvedbi pela »kot angel«. Rezultat sodelovanja je pesem »Mysteries of Love«, ki se opazno pojavi v zadnjih prizorih filma Modri žamet.
Pozitivni odzivi na »Mysteries of Love« so Badalamentija in Lyncha spodbudili, da sta napisala in producirala še več pesmi za Julee Cruise, katerih večina se je pojavila na njenem debitantskem albumu Floating Into the Night, ki je 12. septembra 1989 izšel pri založbi Warner Bros. Records, naslednje leto pa se je uvrstil na lestvico Billboard.
Album Floating Into the Night – melanholična, tesno strukturirana zbirka pop pesmi z razkošnimi, značilnimi aranžmaji in namenoma retro besedili – je med oboževalce pridobil glasbenike, kot sta Tim Booth, vodilni pevec zasedbe James, in tehno glasbenik Moby, ki je kot posledica z Julee Cruise sodeloval pri neizdanem posnetku »Drown Disco«.
Album je zagotovil tudi material za dva druga Lyncheva projekta. Prvi je Industrijska simfonija št. 1 – temačni, namenoma obskurni performans, v katerem je Julee Cruise, medtem ko je pela, obešena na varnostni pas lebdela več metrov nad odrom brooklynske akademije za glasbo.
Drugi, pomembnejši projekt je bil soundtrack za Lynchev Twin Peaks, za katerega je
Badalamenti napisal avtorsko glasbo. Pesem »Falling«, ki je postala orkestrska tema za televizijsko nadaljevanko, je povzročila manjšo senzacijo, ko je na 33. podelitvi grammyjev osvojila nagrado za najboljšo instrumentalno pop skladbo.
Soundtrack za serijo Twin Peaks, na katerem Julee Cruise sodeluje pri pesmih »Into the Night« in »The Nightingale«, pa tudi v vokalni različici pesmi »Falling«, je postal najbolje prodajani televizijski soundtrack vseh časov.
-- za Kino Šiška
