V torek 24. aprila ob 20.30 uri bodo na svoj račun prišli ljubitelji jazza. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma se bo zgodil koncert Tria AALY in Kena Vandermarka in zasedbe Tortoise, več o zasedbah pa si lahko preberete v spodnji napovedi. Cene vstopnic so 2400, 2000 ali 1600 SIT (za dijake in študente).
Trio AALY in Ken Vandermark
Trio AALY je v zadnjih letih zrasel v enega najbolj kakovostnih zasedb novega jazza v Evropi. Pred desetimi leti ga je ustanovil Mats Gustafsson, ki velja za enega najbolj zanimivih improvizatorjev na saksofonih. Gustafsson z Vandermarkom že več let sodeluje pri različnih projektih, kar je izid izredno plodnega sodelovanja med jazzisti iz Chicaga (na čelu z Vandermarkom) in Švedske, ki ga izdatno podpira tudi švedska vlada. Gustafsson poleg tria AALY vodi tudi drugi uspešen švedski trio Gush, je redni član Chicago Tenteta Petra Brötzmanna, sodeluje pa tudi z drugimi velikani evropskega jazza, kot so Barry Guy, Misha Mengelberg in Paul Lovens. Gustafsson pa ni dejaven samo na jazzovskem področju, saj sodeluje tudi z rockerskimi glasbeniki, kot so Jim O'Rourke, Thurston Moore in Lee Renaldo ter skupinama Gastr del Sol in The Ex.
Ken Vandermark je danes prvo ime čikaške jazzovske scene, ki nadaljuje tradicijo AACM v novem stoletju. Vandermark ni samo najkreativnejši glasbenik, ampak tudi koncertni aktivist, saj sodeluje pri oblikovanju jazzovskih programov, projektov in festivalov v čikaških klubih. Za svoje dosedanje umetniško ustvarjanje je leta 1999 prejel McArthurjevo nagrado za genialnost, ki so jo doslej prejeli le štirje jazzovski glasbeniki (Cecil Taylor, Anthony Braxton in Steve Lacy). Vandermark je s svojo stalno skupino The Vandermark 5 lani nastopil na festivalu Druga godba in vodil delavnici. Stalno nastopa še v DKV triu in Chicago Tentetu, na koncertnih odrih pa se pojavlja tudi z novima projektoma Spaceways, ki predeluje zapuščino Suna Raja in Georgea Clintona, ter Funk 46, ki je najnovejši projekt nekaterih čikaških in švedskih jazzistov. Ob tem redno nastopa v duetih s številnimi, predvsem evropskimi improvizatorji.
Gustafsson in Vandermark sta novemu jazzu nedvomno dala nov zagon, kar je čutiti tudi na albumih Tria AALY, predvsem na koncertnem Live at the Glenn Miller Cafe, posnetem v Stockholmu marca 1999, in na novi studijski plošči I Wonder If I Was Screaming, za katero je kitarist Joe Morris zapisal:
"Trio AALY in Ken Vandermark po svoje predstavljajo sodobne raziskujoče glasbenike. Njihova strast je očitna. Njihova tehnika je dovolj močna, da lahko skoplje jarek ali pa po stopnicah nese klavir ... glasba z gorečo strastjo in vražje dobro virtuoznostjo spaja in išče enotnost v različnih dejavnostih na svetovnem glasbenem prizorišču. Trenutno sodijo med najbolj odprte glasbenike. Njihova glasba je mlada in močna, sveža in zelo vroča, nova in obenem stara, prepoznavna in se je ne da opisati. Celostnosti svoje umetnosti se lotijo tako, da dodajajo celostnost. Njihov svež pogled na to, kaj ta glasba je, je pritegnil mnogo novih navdušenih privržencev, željnih slišati nove stvari. Prepričan sem, da se z manj ne bi zadovoljili. Imenujte to kakor hočete, tu se dogaja nekaj močnega in pomembnega. Nadaljevati z nečim, kar postaja vedno bolj celostno, bogatejše in zadovoljujoče."
Zasedba:
Mats Gustafsson, tenorski in altovski saksofon
Ken Vandemark, tenorski saksofon in klarinet
Peter Jansson, kontrabas
Kjell Nordeson, bobni
Tortoise
Čikaška skupina Tortoise je letos izdala svoj četrti album Standards, ki smelo oznanja njihovo vrnitev po albumu TNT iz 1998. Večino leta 1998 in del leta 1999 so preživeli na gostovanjih po svetu - obredli so ZDA, Evropo, Južno Ameriko, Japonsko, Brazilijo in Avstralijo. Po gostovanjih so člani Tortoise sodelovali pri drugih projektih, ki so jih zaposlovali do pomladi 2000, ko so začeli snemati Standards. Leta 1999 so Tortoise izvedli nekaj nastopov v živo v ZDA kot skupina Toma Zeja, igrali so njegove skladbe. Bitney, Herdon in Parker so dlakocepsko pripravljali albuma Isotope 217. Parker je posnel tudi plošči kot član Chicago Underground Dua. McCombs je posnel tudi tako veliko ploščo kot tudi maksi single za Brokeback, poleg tega še nova albuma s Pullman in Eleventh Dream Day. McEntire je dokončal gradnjo svojega studia Soma Electronic Music Studios, v tem času so pri njem snemali Stereolab, High Llamas, For Carnation, Smog, Sea & Cake. Tu je bil posnet tudi Standards.
Glasbeno so v Standards do sedaj morda najbolj jedrnato sporočili, kaj je njihov cilj. Neposredne melodije ohranjajo raziskovalno ostrino, ki je bila vedno značilna za skupino. Spoj inštrumentalnih zvokov (električnih, akustičnih in sintetizatorskih) je tankočuten in subverziven. Skupina se enkratno ujame s studijskim okoljem, kar prida končnemu izdelku kakovost, ki je na meji med umetnijo in resničnostjo. Medtem ko je bil TNT ustvarjen v studiu in so uporabili posneto, improvizirano ali elektronsko spremenjeno glasbo, so Standards začeli snemati po obdobju vaje in skladanja. Preprosto rečeno je razlika med njima ta, da jim je studio pri TNT rabil kot orodje pri skladanju, pri Standards pa večinoma za realizacijo in nadgradnjo skladb. Pri tem albumu studio nima take vloge kot pri TNT, zato spominja na njihov neolepšan prvenec.
V studiu, ki ga je oblikoval McEntire, so Tortoise ustvarili zelo lirične melodije, bogate in razgibane tone ter visoko raven glasbenosti. Plošča, ki je nastala, je jasno potrdila mnoge spretnosti in moč skupine. Tortoise so v vsakem albumu in pri vsakem sodelovanju rasli in razširjali svoje glasbene meje: od albuma iz 1994, ki nosi ime skupine, do Millions Now Living Will Never Die iz 1996, od TNT iz 1998 do sodelovanj z umetniki, kot so med drugim Autechre, Oval, Derrick Carter in Steve Albini. Standards izpričuje lekcijo, ki so se je naučili, spretnosti, ki so jih izčistili. Je njihovo najboljše delo do sedaj.
Zasedba:
Dan Bitney: bas, kitara, tolkala, vibrafon, marimba, klaviature, baritonski saksofon
John Herndon: bobni, vibrafon, klaviature, sekvencer
Douglas McCombs: bas, šestrsbas 6, kitara, lap steel
John McEntire: bobni, modularni sintetizator, ring modulator guitar, električni čembalo, klaviature
Jeff Parker: kitara, bas
Za Cankarjev dom
