Bliža se 8. marec - dan žena in če še niste kupili primernega darila, Vam Kinodvor na dotični dan ob 20.10 ponuja posebno projekcijo filma Marguerite, taka, kakršna je v sebi. Film je portret Marguerite Duras, kot jo je videla režiserka in scenaristka filma Dominique Auvray.
Dokumentarni portret je Auvrayino intimno in osebno videnje umetnice, ki jo je po naključju spoznala na nekem hodniku leta 1974, ko je Marguerite Duras iskala pomoč ob montaži uvodnega prizora filma India Song.
Srečanje je rodilo sodelovanje, ki je trajalo dobrih deset let, in trdno prijateljstvo. V tem posebnem in priviligiranem srečanju leži tisto, kar nam režiserka predstavi in gledalca povabi, da odkrije Marguerite Duras "tako, kakršna je: resna in vedra, odkrita in izzivalna, pozorna in brezpogojna, predvsem pa svobodna in velikodušna, mladostna in uporniška."
Marguerite Duras se je kot Marguerite Donnadieu rodila 4. aprila 1914 v Gia Dinhu, v takratni francoski Indokini oziroma današnjem južnem Vietnamu. Oče, profesor matematike, je zgodaj umrl, mama, vzgojiteljica, pa se kljub revščini nikoli več ni poročila. Ta revščina zaznamuje Margueritino otroštvo in v svoji ustvarjalnosti se večkrat vrača k njej.
Leta 1932 se vrne v Francijo. Študira matematiko, pravo in politične znanosti. Usodno je srečanje z Dyonisom Mascolojem, ki postane dolgoletni partner in oče njenega otroka. Leta 1943 se preselita v stanovanje na ulici Saint-Benoît 5 v Parizu in tu ostane do konca svojega življenja. Obiskujejo jo prijatelji Gen't, Michaux, Bataille, Merleau-Ponty, Leibowitz, Morin ...
Istega leta pod psevdonimom Marguerite Duras izda roman Les impudents. Leta 1958 objavi enega svojih najpomembnejših romanov, Moderato Cantabile, leta 1959 pa sledi prvi korak na filmsko področje - napiše namreč scenarij za film Alaina Resnaisa Hirošima, ljubezen moja.
V naslednjih letih je aktivna na številnih področjih: politično se udejstvuje, piše scenarije, romane. Maja 1968 se aktivno vključi v dogajanje. Naslednjega leta posname film po lastnem literarnem delu Uničiti, je rekla (Détruire, dit-elle).
Leta 1975 posname film, s katerim se dokončno uveljavi tudi kot režiserka - India Song prejme nagrado na cannskem festivalu. Naslednje leto za leposlovno delo Des journées entiqres dans les arbres prejme nagrado Jeana Cocteauja. Sledijo bogata filmska leta.
Leta 1982 se odpravi v Združene države na detoksikacijsko terapijo. Leta 1984 izda roman Ljubimec, ki postane njeno najuspešnejše delo in za katerega prejme številne nagrade. Med leti 1988 in 1989 ob ponovni detoksikacijski terapiji pade v komo. Okreva in v naslednjih letih izda še nekaj leposlovnih del (L'Amant de la Chine du Nord, Yann Andréa Steiner, Ecrire, C'est tout). 3. marca 1996 v Parizu umre.
Projekcijo filmskega portreta Marguerite Duras je Kinodvor pripravil v počastitev mednarodnega dneva žena, kot tradicionalni letni poklon izjemnim filmskim ustvarjalkam ter ob dveh nedavnih gledaliških predstavah, navdihnjenih z njenim delom, Moderato Cantabile ter ... She Said / ... je rekla - obe v produkciji Mini teatra.
Zahvala za projekcijo gre tudi Francoskemu inštitutu Charles Nodier (Ljubljana), Le ministčre des Affaires étrangčres (Pariz), DAE, Bureau du documentaire (Pariz).
