Nova predstava Uršule Teržan nosi naslov Doma, se mi zdi, premierno pa bo uprizorjena 4. novembra v veliki dvorani Lutkovnega gledališča Ljubljana ob 20 uri. V predstavi poleg Uršule nastopa nekaj zelo zanimivih izvajalcev - Mojca Funkl, Gašper Jarni, Tanja Skok, Uršula Teržan in gost iz Hrvaške Žak Valenta.
V svojih koreografijah Uršula Teržan vsakič znova sooča raznolike plesne tehnike sodobnega plesa in preverja njihovo izraznost preko različnih omejitev. V predstavi 200% so se akterke v kubičnem metru prostora spopadale z omejitvami, ki jih gibanju nalaga omejen in natančno določen prostor. In odkrile nove izrazne možnosti. Omejitev se je izkazala za prednost, saj na tako majhnem prostoru težnost nima več tako dokončnega vpliva. Kocka, ki je edini prostor akcije, postane hkrati meja in opora. Zgoraj in spodaj, kot ju poznamo iz vsakdanjika, nista več strogo določena.
Iz omejenega in strogega prostora kovinske kocke je naslednji korak v koreografskem raziskovanju Uršule Teržan usmerjen v spoj dramskega in plesnega. S kombinacijo plesalk sodobnega plesa in dramskih igralcev v novi predstavi Doma, se mi zdi spaja plesne in dramske elemente. Izhajajoč iz žanrsko raznolike in večplastne motivike, ki jo ponuja kultni Douglas Adams v Štoparskemu vodniku po galaksiji, se je v raziskovalnem procesu sestavljala nova zgodba likov iz Douglasove galaksije.
Neobičajne situacije v katerih se znajdeta poslednja dva Zemljana po izničenju Zemlje na svoji galaktični odisejadi, so izhodišče za preigravanje žanrov, stilov in nenavadnih uporab raznih izraznih tehnik. Zgodba, ki se začne s povsem običajnim jutrom v povsem običajnem predmestju, kjer živi povsem običajni Artur h kateremu pride neobičajno razburjen Dent s povsem neverjetno novico, se sestavlja, prekopicuje, plete in razpleta z neverjetnimi preobrati do svojega logičnega konca.
Predstava od gledalca ne zahteva poznavanja Štoparskega vodnika po galaksiji iz prve roke niti ne pričakuje poglobljenega ukvarjanja s problemi plesni ali dramskih tehnik. Prepušča mu možnost poljubne interpretacije in predvsem pričakuje neposreden odziv na situacijo brez racionalnih zadržkov. Ker gre za spoj različnih žanrov, se je dovoljeno smejati, jokati in včasih tudi zamisliti.
Koreografija: Uršula Teržan
Dramaturgija: Klavdija Zupan
Scenografija: Pepi Sekulič
Kostumografija: Marta Vrhovec
Glasba: Mario Marolt
Artur Dent - Žak Valenta
Ford Prefect - Gašper Jarni
Trillian - Mojca Funkl
Random - Tanja Skok
Fenchurch - Uršula Teržan
