Z velikim veseljem in zadovoljstvom slovesno razglašamo, da se gospod Mike Patton, karizmatični pevec zvenečih rock ikon Faith No More, po dobrih šestih letih znova vrača v našo prestolnico - sedaj s svojim ekstravagantnim superprojektom Fantômas.
Na ogled bodo v četrtek, 6. maja, v dvorani Media Park (VPK, Kranjčeva 20) v Ljubljani.
Po pokopu zloglasnih Faith No More je neumorni Mike zagnal rekordno število raznoterih glasbenih projektov, tako da nedvomno šteje med agilnejše in dejavnejše osebe glasbene (anti)industrije. Že od čudaških izpadov Pattonove primarne zasedbe Mr. Bungle dalje vemo, da je zmožen najbolj nemogočih glasbenih domislic, kar je v zadnjih letih ne samo potrdil, ampak dostikrat celo prekoračil.
K njegovim drznejšim poskusom sodi tudi iznajdba Fantômas, nadstandardni megakvartet, v katerem se ob Mikeu pojavljajo še bobnarski hrust Slayerjev, sloviti Dave Lombardo, pa sotrpin iz vrst Mr. Bungle ter Zornov kompanjon, izvrstni basist Trevor Dunn (v Cankarjev dom pride že dva dni prej z Zornovo Electric Masado), in kajpak še kitarist tipa "extraordinare", Buzz Osborne iz (je)klenih rockerjev Melvins (mdr. so bili predskupna na razvpitem ljubljanskem koncertu Nirvane).
Poimenovani po francoskem stripovskem protijunaku z začetka 20. stoletja, strašanskem zločincu Fantômasu, so se zbrali leta 1998, naslednjo pomlad pa že debitirali z istoimenskim prvencem. Abruptno menjavanje zvočnih položajev so kakofonično nanizali v 30 nenaslovljenih sekvenc, album pa je tedaj kot premierni izšel za Pattonovo novorojeno založbo Ipecac Recordings in ni bil privlačen za mehkužneže, še manj za bojazljivce in omejence, ki se neradi spuščajo v nevarna, tvegana, zatemnjena glasbena območja. Odzivi so bili mešani, vsem pa je bilo skupno spoznanje, da so Fantômas popolni gospodarji svojega eksperimentalnega direndaja. To so imenitno predočili dve leti kasneje na plošči Director's Cut, kjer so se izkazali kot veliki častilci filmske umetnosti. V njihovih krempljih so se namreč znašle teme iz filmov Boter, Rt zla, Rosemaryjin otrok, Twin Peaks, Golem, Noč lovca idr., ki so dobile novo, (ne)pričakovano podobo. Predvsem so Fantômas smelo obdelali, predelali in razdelali originalne predloge, iz česar je nastala resda kaskaderska, a vendar zelo uglašena ter osupljiva kopulacija filmske godbe, hitrostrelnega grindcora, ubranih melodij in okorno srhljivega dooma. So nesporni mojstri tega, da bežijo iz ene skrajnosti v drugo (Patton recimo vrešči, kriči, tuli, a neredko zapoje tudi z mikavnim baritonom), pri čemer imajo seveda vse premišljeno do najmanjše potankosti, dasiravno pogosto izzvenijo težko prebavljivo ne zgolj za laična ušesa. Ampak takšni so, in v tem je njihov čar! No, ko smo ravno pri skrajnostih, je tu še ena, in sicer najnovejša epizoda fenomena Fantômas. Če je bil prvenec sestavljen iz tridesetih delov, je tretji album Delirium Cordia zgrajen iz - enega samega. Obsega kar 74-minutno ambientalno pesnitev Surgical Sound Specimens from the Museum of Skin, ki je večinoma nastala pod prsti oziroma glasilkami Mikea Pattona, in se izjemno dobro prodaja. Ni še znano, ali bodo omenjeno simfonijo groze izvajali v živo, toda njen "grozen" naslov si morebiti velja, medtem ko v silnem dolgočasju nestrpno odštevate dni do nastopa, zapomniti na pamet.
Prevratniški Fantômas so izurjena koncertna velesila ter nepozabna glasbena atrakcija izven konkurence. Pošastno, veličastno, uničevalno & fant(ôm)astično. Katarza zagotovljena! Le čakaj(te) na maj!!!
Diskografija:
Fantômas (Ipecac, 1999)
The Director's Cut (Ipecac, 2001)
*Millennium Monsterwork (Ipecac, 2002 )
Delirium Cordia (Ipecac, 2004)
*recipročna živa plošča skupaj z Melvins
http://www.ljudmila.org/buba/
