V četrtek 13.12 se bo na Metelkovi (Gala Hala) zgodil FV festival 2001! Na njem bodo nastopili Atomic Bitchwax (kitrao špona Ed Mundell iz Monster Magnet) in Blood On The Saddle iz ZDA, domači Dežurni krivci, hrvaški The Spoons, za nameček pa bo na festivalu še preformans Mobi kultura v izvedbi S&G iz Velenja.
Atomic Bitchwax
Ed Mundell je tiste sorte človek, ki ne vzdrži brez glasbe, rečeno bolje, njegova poredna kitara mu ne da miru, kaj šele spanca. V bratovščino MONSTER MAGNET je vstopil pri drugi plošči "Superjudge" leta 1993, istočasno pa je svoje težkorockerske fantazije tešil v svojem priložnostnem bendu Atomic Bitchwax - ime skupine je bilo narejeno po metodi "povej eno besedo". Matični magnetizem je z leti postajal vse bolj spoliran, radijsko neoporečen in vse manj psihedelično zamegljen. Ves prosti čas je tako Ed, z ramo ob rami z bobnarjem Keithom Ackermanom in basistom/pevcem Chrisom Kosnikom, žrtvoval za nasladno guljenje neotesanih hardrockovskih skulptur. Postransko piljenje se je obrestovalo, saj je trojka vešče rila po zapuščenih rudnikih, v katerih so nekoč grebli Captain Beyond, Mountain, Cactus in ostrejši hipijevski vrtači. Na lanskoletni drugi plošči so nebrzdanemu, a koherentnemu spopadu kitar, bobnov, basa ter (razredčenega) glasu pristavili predelavo pozabljenih kampeljcev Atomic Rooster, s strunskimi refleksi pa je album ožigosal tudi goslač Warren Haynes iz Gov't Mule / Allman Brothers. Atomic Bitcwax so preprosti, nepotvorjeni, prozaični, nič ne komplicirajo, samo vžgejo, čeravno se ne branijo občasnih instrumentalnih romanj. Hočejo le rock'n'roll, in tega tudi prepričljivo reproducirajo. Na vidiku je tempirana atomska "hard rock" kurbarija!
Blood On The Saddle - hitrejši od svoje sence
Ko govorimo o BLOOD ON THE SADDLE, govorimo predvsem o ustanovitelju benda in kljucnem clanu, kitaristu in pevcu Greg Daviesu. V casu, ko so v Ameriki punk bendi rastli kot gobe po dežju, hardcore pa se je rojeval kot kalifornijska varianta punk rocka, je v zgodnjih osemdesetih letih Greg Davies pricel svojo glasbeno kariero v hollywoodski punk rock zasedbi Dead Hippie. Sit in navelican kalifornijske punk scene se je premaknil v New Orleans, kjer je nastopal z razlicnimi cajun in bluegrass bendi, kar je bogato prispevalo k njegovi glasbeni preobrazbi. Idejo, da bi na podoben nacin kot so takratni Gun Club mešali punk z bluesom, zmiksal ostrino punka in tradionalno ameriško "roots" glasbo, je realiziral v bendu, ki ga je po stari, ponarodeli kavbojski popevki Texa Ritterja poimenoval Blood On the Saddle. Prvo plosco z enostavnim naslovom Blood On The Saddle so izdali leta 1984. Plosca je so pritegnila tako kritike kot obcinstvo, veliko prahu pa je dvignila tudi med glasbeniki in v kratkem casu vzpodbudila kar precej oponaševalcev, ki so se trudili cepiti punk na staro ameriško kavbojsko muziko.
Isto velja tudi za The Vandals, s katerimi je Greg Davies sodeloval kar nekaj let. V tistem casu je nova muzika, ki so jo iniciirali Blood On the Saddle dobila ime - cow punk. Blood On The Saddle so izdali šest albumov, poleg že omenjenega še Poison Love (1986), Fresh Love (1987), More Blood (1993), New Blood (1995) in zadnjega Fresh And Blood, ki je izšel letos pri nemški založbi One Million Dollar Records. Najnovešo plosco je Greg posnel z bobnarjem Daveom Frappierjem in basistom Edom Marshallom. Na plosci je sedemnajst komadov, štiri tradicionalne, ena pesem Hanka Williamsa, hitra kitarska verzija Bonanze in kup Gregovih avtorskih cow punk mojstrovin. Muzika na plosci je taksna kot se za Blood On The Saddle spodobi in kakršnih smo jih tudi ohranili v najboljšem spominu po njihovih dveh nastopih v Sloveniji. Morda kvecjemu se hitrejsa, kitara Grega Davisa "cloveka, ki igra hitreje od svoje sence" pa seka energicno in surovo v to mešanico punkrocka in ameriških folk stilov (country, bluegrass...). Kakorkoli ze, kolektivna cow-punk pasa, vec kot odlicna uteha v obdobju norih krav.
The Spoons
Rokersko masino so fantje iz Pule prvic pognali leta 1980. Namesto, da bi si v nos vtikali knoflje, kot je to pocela vecina bendov tistega casa, so se sli pravi rokenrol, ki je v petdesetih in sestdesetih nastajal v ameriskih garazah. Izid prve plosce "Voxin'", ki jo dosegljiva le na vinilu, jih je izstrelil v underground nebesa. Druga plosca "Web Of Fuzz" je prinesla novega pevca in izdatno dozo psihadelije. Fuzzy kitara in Vox orgle so The Spoons se bolj priblizalih koreninam r'n'r, stvari so postajale vedno bolj bazične. "Supervoxin", tretji album, ki je bil zopet posnet z novim pevcem, je dal vedeti, da so se The Spoons dokončno odločili, da jih moderni tokovi v muziki ne zanimajo in se se bolj trmasto oprijeli tradicije ameriske popularne glasbe. Vmes pa so se vrstili koncerti po Italiji, Sloveniji, Svici, Bosni, Avstriji, Nemčiji in Nizozemski. Pogostokrat so si oder delili z legendami od The Cynics do Dead Moon, Chesterfield Kings, njihovo plosco pa lahko med pravimi legendami rokenrola najdete celo na policah avstralske založbe Corduroy. Zadnjo plosco "Here Are The The Spoons" lahko slisijo v vsej popolnosti tudi tisti nesrecnezi, ki so naglušni na eno uho, z veseljem pa si jih verjetno vrti Fred Cole iz Dead Moon. Zaljubljenci v najzalahtnejšo muziko, ki izvira iz rokenrola ter rhythm and bluesa 50-ih in 60-ih let, lahko zdaj poplesujejo ob mono stiklcih, ki jih tokrat v vecini odpoje sarmantna Suzy Celeste in rokenrol guru Romeo Voxtone. Minimalizem, prvinskost in cutnost, ki so ujeti na cedejki, dajejo vedeti, da lahko od benda natanko to pricakujemo v zivo. Zatorej: dame in gospodje! Oblecite si usnjene jakne, obujte plesne cevlje in nadenite si soncna ocala: prihajajo Romeo Voxtone, Suzy Celeste in Slaven B. Rich - The Spoons!!!
Dežurni krivci
Slovenske barve na festivalu predstavljajo prleski Dezurni krivci. Bend deluje od leta 1996. Kilometrino so si nabirali po stevilnih klubskih nastopih in festivalih, k sirsi predstavitvi pa je veliko prispeval nastop na lanskem Novem Rocku. V letosnjem letu so v Kif Kifu posneli plosco "Nikogarsnje mesto (dalec od ljubezni)" ter, poleg stevilnih promocijskih nastopov doma in na Hrvaskem, gostovali tudi pri izstekanem Juretu Longyki. Fantje pravijo, da ustvarjajo glasbo, ki jo imajo radi, crpajo iz razlicnih oblik rokenrola, znotraj katerega išcejo svojo obliko drugacnosti.
Performance mobi kultura
Je mobitel resnicno zamenjal bitje nasih src? V performansu je del tega prikazan v video projekcijah, z avtorsko glasbo, live actom (impro) in pirotehniko. Podatki operformanceu tudi na internet strani www.kunigunda.org. Performans izvajata duo S&G iz Velenja.
Za ŠKUC-Buba
