God Bless This Mess festival se bo odvijal tudi to leto, tako ga lafko ujamete v petek, 17. julija na grajskem dvorišču v Murski Soboti z nastopajočimi:Stekli psi, Sphericube, Hexenbrutal, New Wave Syria in BobenBassPaAnanas.
Murskosoboška rap skupina Stekli psi, se je razvila izpod okrilja dveh članov - Big Poppe in Dule, ki sta sestavljala skupino Nepridiprava in se z njo uveljavljala na lokalnem in tudi širšem področju. Predvsem opazna je bila njuna povezanost/navezanost na štajerski in hrvaški del rap scene (Tristosixty, Diyala), ki se je kazala v njuni brezkompromisni underground drži in odnosu do same hip hop kulture v njenem samem bistvu.
Big Poppi in Dulii sta se, tudi preko konstantnih koncertnih podajanj mikrofona z eminentnimi glasbeniki, kot so Edo Maajka, Diyala ali Elemental, ekspresno zavihtela na prestol maloštevilne prekmurske rap scene in ga suvereno branita tako z avtorsko kot aktivistično držo.
Njuna kreativnost potuje od lastnih produkcijskih čarovnij, neverjetnega flow-a skozi angažirana besedila, organiziranjem tematskih delavnic »HIP HOP PRAKSA«, konstantne udeležbe na M.I.K.K.ovih jam session-ih do ustanovitve skupine sestavljene iz članov združbe Prekmurje Noise Conspiracy, ki zagotavljajo prepotrebno originalnost v morju žanrske raznolikosti podlag.
Prvenec skupine se napoveduje nekje v jeseni za domačo neodvisno založbo God Bless This Mess records.
Skupina “Sphericube” je svoje delo začela leta 2002, ko je po marljivem zimskem ustvarjanju izdala svoj prvi demo posnetek “Lack of Cover”. Ta je sprva pritegnil veliko pozornosti na lokalni glasbeni sceni v okviru glasbenega kolektiva P.N.C., kmalu za tem pa se je skupina uveljavila tudi drugje po Sloveniji.
Prvi izmed bolj izpostavljenih dosežkov je bilo povabilo k nastopanju na klubskem maratonu Radia Študent leta 2004, na katerem je skupina požela veliko pozitivne kritike. Leto za tem je skupina nastopila kot predstavnik slovenske alternativne glasbene scene na bienalu sredozemskih in srednje-evropskih izvajalcev v Neaplju.
V sledečih letih se je skupina posvetila snemanju svojega prvenca Juga, skupaj s producentoma Ruzino Frankulinom in Hrvojem Pelicarićem. Po dobrih dveh letih zahtevnega dela, je album s pomočjo prve tiskane številke RSQ, do tedaj spletne glasbene revije, maja 2008 doživel svoj izid. Album Jugda povzema večletno ustvarjanje članov Manuela, Davida in Andreja skozi filter idej producentov Ruzine in Hrvoja,
“Sphericube” pa že pripravlja popolnoma sveži material, ki ga bo mogoče slišati v živo na prihodnjih nastopih.
Začetki Hexenbrutal začeti nekje pred 4 leti - leta 2004 v beltinski Ambasadi. Prvo kot trio: Iztok - bobni; Matej - đuno in Peter (ex-Manul) - vokal. Člani takrat igrajo skupaj še v all star zasedbi Plüg (člani Manul ŠKM bande, Kweefpossum, Steklih psov). Najprej vse skupaj zveni kot impro nojz eksperiment, ampak bend hitro postane duo, nabavijo se novi "geđeti", glasba se spremeni, dela se več na strukturi, zvok je metalen, težak, na momente sestavljen iz naključnega hrupa. Hexenbrutal začneta tudi koncertirati.
V vlogi tretjega člana se pojavita še Janez (Psycho-Path) - elektronika (edini koncert v tej postavi samo na Koncertnem maratonu (RŠ, 2005)) in Igor (ex-Dogman Star) - kitara. Bend naredi soliden repertoar in kot trio odigra v okviru Klubskega maratona RŠ 2006 sedem špilov po Sloveniji, nato pa se spet prelevi v duo.
Dr. Hexen in Mr. Brutal se odločita, da je v dvoje dovolj in po načelu "du-it-jor-self" tako zabredeta v bolj hardcore, plesno, težko, aritmično nojzirano varianto svoje glasbe. Bend še na nobenem koncertu ni imel iste tehnične postavitve, nojz igračke se menjavajo redno. Določeni stvari oz. material se odigra/izvede samo enkrat v živo, dosti pa se posamezni deli kombinirajo in sestavljajo glede na različne koncepte in odločitve članov. Tako lahko koncerti zvenijo zelo različno in v različnih manirah (poskočno/težko/žganje).
Malodane edina predstavnika slovenske hrupno-eksperimentalne rokerske godbe in tudi klubska maratonca Radia Študent izpred dveh let. Dvojec nam je v dobre pol ure ponudil izdatno dozo industrialnega hrupa, ki je, za vse nepoznavalce, ustvarjen s kopico zvočnih efektov ter bobnarsko baterijo. Zvočna slika je sestavljena tako iz pošastno kotalečih, tudi neparnih ritmov, kot tudi iz hitrostrelnih hardkorovskih izpadov.
Gašper Prus, vir: Radio Študent
Konec lanskega leta sta fanta v beltinski Ambasadi pod budnim ušesom producenta Pluega posnela 14 poskočnih viž za dolgo pričakovano izdajo prvenca »Think of me as a friend« Za design albuma si zasluge lasti gospodična Emina Djukić.
Rok Pezdirc in Urša Golob v okviru New Wave Syrie združujeta svoj eksperimentalni pristop s popularnimi smernicami sodobne glasbe. Posebnost njune glasbe so predelani otroški sintetizatorji, ritem mašine in ostale elektronske naprave, ki jih sama modificirata in spretno uporabljata v glasbi. Rok in Urša prisegata na »naredi sam« pristop, zato sta vajeti pri snemanju albuma prevzela sama.
Rezultat je album Hello, Yes s 6 avtorskimi skladbami ki ponuja nekaj svežega v slovenskem glasbenem prostoru. Album je na voljo brezplačno na internetu, CD pa je bil izdan pri neodvisni slovenski založbi Cheap Tunes Records (http://cheaptunesrecords.com).
Najbrž ne bi bili daleč od resnice, če bi album ‘Hello, yes’ opredelili s têrminom sodoben ali pa moderen pop. Pa tu ne gre za tisti potrošniški pop, ki zbledi po dveh poslušanjih. Rok in Urša šest oziroma sedem skladb sestavita skozi zanimivo elektronsko zvočno manipuliranje, začinjeno z d.i.y. trashy estetiko, vse skupaj pa namestita v formo, ki že po prvem poslušanju ostane v ušesu.
Goran Kompoš, vir: Radio Študent
Gorice, domače vino, praznovanja – lokalna enotnost? Lendavska glasbena scena ne obstaja, pravi trojica z eksotično sadnim imenom BobenBassPaAnanas – če pa že, se ne počutijo kot del nje. In res so fantje koncept poskusa oživitve lokalne glasbene ponudbe, mini festival Open Smile Jam, najbrž prerasli. Od odprtega, na kitarski improvizaciji slonečega "Woodstock rocka" so se Filip (boben), Niki (bas) in Miha (ananas, ups, kitara) namreč razvili v dinamično in prekleto groovy enoto. Bas linije so hrbtenica naveze in skupaj s činelsko bogato ritmiko tvorijo trdno podlago kitari, katere upravljalec bi že na videz lahko pariral Zappi v mladih letih. Zvok zmeraj nudi razgibane preskoke v enem samem komadu, kakor se tudi spodobi za instrumentalno zasedbo, ki na odru želi ohranjati napetost. Kljub sorodnemu pokrajinskemu izvoru pa za razliko od ŠKM bande ne črpajo iz panonskih ravnic, temveč se po vplivih prej ozirajo čez Atlantik. Tako ga danes BobenBassPaAnanas znajo tudi žgati kot ritmično zahtevnejši Rage Against The Machine, tu pa tam pa se zasluti celo pridih post-rock/metal/karkoli stopnjevanja. Tehnična dovršenost je seveda pogoj, pa na srečo ne zadosten: glasbo vedno preveva nek igriv pomežik. O tem priča že poigravanje z vključevanjem popkulturnih referenc, beri: nažiganje Enter Sandman kar sredi avtorskega komada. Snemalne ambicije so zaenkrat omejene na kvalitetnejši demo, preden pa Miha za leto dni pobegne na Tajvan, bo zasedba v prihajajočih mesecih spet nabirala kilometrino po Sloveniji, med drugim se bodo ustavili na God Bless This Mess festivalu, zato jih nikakor ne zamudite!
vir: RSQ magazine (www.rsqmag.com)
Spremljevalni program:
+ dj program: ROCCO & JEREMY are BACK!!!
+ projekcije filmov »Grossmann pred Grossmanom« iz kategorije »Hrupni macki« v prostorih MIKK-a (www.grossmann.si)
+ distro štand God Bless This Mess records
+ magični večer s Tadejem Pavličem (vodoodporne ženske in leteči prašički)
Za MIKK
