Evo, malo se pokurčim, da na Prešercu ni Pločnika in Samsare, pa se zadeve takoj uredijo. To je bila samo lahkotna demonstracija ŽVPL-ovega gromozanskega vpliva na mestne veljake! Poleg tega bo v sklopu Jazz festivala na Pločniku vsak dan od 26.6 do 28.6. nastopal jazz oddelek ljubljanske Srednje glasbene šole, ki bo nedvomno poskrbel za ustrezno in udobno poletno zvočno kuliso. Kaj pa se bo glede jazza dogajalo drugje?
Randy Weston Trio
27. junij ob 19.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma
Tole obeta. Randy Weston (klavir), Alex Blake (bas), Neil Clarke (tolkala) preigravajo in ustvarjajo muziko, ki temelji na zapuščini Theloniusa Monka (ki je Westona inštruiral na domu!), vgrajujejo pa tudi elemente karibskih in afriških ritmov.
Jan Garbarek Group
27. junij ob 21.00 v Križankah
Garbarek (sax), Marilyn Mazur (tolkala), Eberhard Weber (bas) in Rainer Bruininghaus (klaviature) postajajo legendarni. Garbarek je sodeloval s Chickom Coreo, Donom Cherryjem in Keithom Jarretom, v njegovi skupini pa je občasno igral kitaro Bill Frisell. Reference so torej dobre. Glasba pa je, tako pravijo, poskočna in ritmična. Gremo dalje.
Evan Parker in Barry Guy
27. junij ob 23.30 CD Štihova Dvorana
Saksofonist Parker se odlikuje z obvladovanjem krožnega dihanja in neusmiljenim trpinčenjem svojega instrumenta. Koncert torej ni za nežne duše, če vam je Candy Dulfer ravno pravšnja, ostanite raje doma. Parker se sicer navdušuje nad glasbo poznega Coltranea, o Barryu Guyu pa smo že nekaj pisali v prejšnjem ŽVPLovskem članku na to temo.
Rubalcaba / Sanchez Quartet, Monica Salmaso, Paulo Bellinati, Mercedes Sosa,
Claudio Cojaniz Trio
28. junij ob 20.30 v Križankah
Gonzalo Rubalcaba (klavir), David Sanchez (sax), Armando Gola (kontrabas), Ignacio Berroa (tolkala) bodo, kot že mnogo sorodnih duš, ki so navduševali v Križankah, mešali afroameriško in kubansko glasbeno izročilo. Rubalcabo je odkril sam Dizzy Gillespie, snemal pa je s številnimi založbami, med drugim tudi Blue Note in leta 2001 pobral nominacijo za Grammyja. Sanchez je sodeloval z ljudmi kot Paquito d'Rivera in Dizzy Gillespie.
Monica Salmaso (vokal) in Paulo Bellinati (kitara) združujeta klasično in sodobno popularno glasbo. Bellinati je eden najkvalitetnejših brazilskih kitaristov, Monica Salmaso pa je odkritje brazilske popularne glasbe. Z Bellinatijem sta posnela zelo uspešen projekt Afro-Sambas.
Mercedes Sosa v rodni Argentini velja za "glas tihe večine", saj so njene pesmi politično obarvane. Bila je ena voditeljic čilenskih in argentinskih protestnih gibanj poznih šestdesetih let, ki je bilo zatrto leta 1973 z državnim udarom (ki ga je sponzorirala CIA) proti demokratičnemu čilencu Allendeju. Argentinski vojaški režim jo je dojemal kot resno grožnjo, zato je bila leta 1975 aretirana, leta 1979 pa je pobegnila iz Argentine. Leta 82 je poskrbela za veliki comeback in jeseni 2000 pobrala grammyja za najboljši folk album.
Tudi nastop tria Claudio Cojaniz (klavir), Piero Leveratto (kontrabas), Nello Da Pont (bobni) bo obarvan z glasbo Theloniusa Monka. Trio sicer zahaja tudi v bluesovske vode, zadnji Cojanizov Album pa je poklon Ornettu Colemanu.