V petek 6. julija bomo v ljubljanskih Križankah lahko spet videli živo legendo - botrico punka, teta alter rocka in legenda newyorškega uličnega r'n'r-ja - Patti Smiht, ki je s svojimi pesmimi in albumi v sedemdesetih, osemdesetih in boba mi tudi v devetdesetih so-ustvarjala rockersko zgodovino. V Ljubljani jo bomo imeli priložnost videti prvič, sem pa prihaja namesto koncerta v Muenchenu, ker smo bolj kulj kot Švabi!
"Triakordni rock, zlit z močjo besede" - tako je l.75 Patti Smith opisala svojo glasbo ob izidu svojega slavnega prvega albuma Horses; združevanje govorjene in pete umetnosti je nadaljevala v svojem očarujočem in zaklinjajočem načinu petja, ki ga je slišati vse do njenih najnoveših plošč iz 90-ih-- Gone Again ('96), Peace And Noise (97) in lanska (2000) Gung Ho. Patti je nemogoče spraviti v kategorije; lahkotno se giblje med literarnimi in glasbenimi svetovi, vselej nepredvidljiva in zavzeta ; je karizmatična performerka "v živo", ki vselej ostaja zvesta svoji umetniški viziji.
Rojena je bila v Chicagu in vzgojena v New Jerseyu; njena mama je bila jazzovska pevka in natakarica. Družba v srednji šoli ni bila zanjo, zato se je zatekala k Rimbaudu, Bobu Dylanu, Jamesu Brownu in Rolling Stonesom. Iz pedagoške akademije je pred koncem študija odšla v New York. Tam je srečala art študenta Roberta Mapplethorpa in se preselila k njemu. Zaposlila se je v knjigarni, l.69 v Parizu nastopala kot ulična performerka in se začela ukvarjati z vizualnimi umetnostmi. V sedemdesetih se je v New Yorku gibala med legendarnim klubom Max's Kansas City in še bolj znamenitim hotelom Chelsea. Poskusila se je v underground gledališču - med drugim tudi v predstavi v znameniti La Mami, sodelovala je z dramatikom in filmskim igralcem Samom Shepardom in pisala poezijo.
Februarja 1971 je s svojo poezijo nastopila pred pesnikom Gerardom Malango na recitalu v Lowe East Side; v treh pesmih se ji je pridružil kitarist Lenny Kaye. Patti je še naprej nastopala kot igralka pesnica- npr. kot "predvozač" za legendarne predhodnike punka New York Dolls, pisala je pesmi za pionirje punk-metala Blue Oyster Cult, ocenjevala plošče za reviji Creem in Rock in objavila dve zbirki poezije - Seventh Heaven in WITT. Novembra '73 sta z Lennyjem Kayem spet nastopila skupaj v performancu Rock'n'Rimbaud, in tedaj je začel nastajati bend. Na klavirju ju je začel spremljati Richard Sohl; vse več so nastopali kot trio, osrediščen okrog Pattinih besednih improvizacij, nekje med free rockom in free jazzom, in med priredbami je bilo vse več izvirnih pesmi.
Ena od priredb - Hendryxova HEY JOE, ki je za ozadje imela ugrabitev mlade bogatašinje Patti Hearst, je bila prvi posnetek, narejen v legendarnem studiu Electric Lady, kjer je seveda snemal jimi Hendrix. Pomagal je Tom Verlaine ( Television), financiral je Robert Mapplethorpe, izšla je v samozaložbi - in to je bil eden prvih "naredi sam" singlov sploh. B-stran je bila preroška Piss Factory, v kateri je Patti opisala svoje delo na tekočem traku v tovarni, kjer je prisegla ,da bo šla v New York.
Kmalu je trojica ugotovila, da mora izpolniti zvok, in prišel je kitarist Ivan Kral, begunec iz Češke. V tej postavi so pomladi 1975 osem tednnov igrali v valilnici NY-punka, klubu CBGB's; tu jih je opazil Clive Davis in jih angažiral za svojo založbo Arista, za katero Patti Smith snema še danes. Bobnar Jay Dee Dogherty se jim je pridružil pri snemanju albuma Horses, posnetega v Electric Lady, producent pa je bil sam John Cale od Velvet Underground. Album je izšel novembra '75, na njem pa so bile tudi fantastične priredbe rockovskih klasikov -Van Morrisonova Gloria in Land Of Thousand Dances, pa regagejaška Redondo Beach, udarna Free Money, in poetična Birdland. Album je celo prodrl v nižje lege ameriških TOP 50 in odprl pot za novo generacijo rat-art-punka.
Že leto kasneje je nastal izjemen album Radio Ethyopiay z bolj rokovskim zvokom in celo vrsto čudovitih skladb - Ask The Angels, Pumpin, naslovna, ... In potem se je zgodilo: med skladbo Ain't It Strange je Patti padla z odra koncerta n v Tampi , Florida, in si zlomila dve vratni vretenci.
Med zdravljenjem je napisala novo knjigo poezije Babel; l.78 je izšel tretji album Easter s prvim pravim "hitom"- Because The Night, ki ga je napisal sam Bruce Springsteen, tu pa so bile še "zimzelene" skladbe Rock'n'roll nigger, 25th Floor idr. S produkcijo Jimmieja Iovinea je album postal svetovna uspešnica.
Uspeh in izpolnitev mnogih ustvarjalnih ciljev je pomenil tudi bližino konca- a še prej -l.79-je izšel še en odličen album Waves priredbo Neil Youngove (So You Want To Be A) Rock'n'roll Star,ki je govorila o njenem razočaranju nad rockovskim zvezdništvom.medtem ko sta bili skladbi Dancing Barefoot in Frederick posvečeni novi ljubezni- Fredu "Sonicu" Smithu, nekoč kitaristu legendarnih MC5. Patti Smith se je poslovila s koncertom pred 70.000 ljudmi v Firencah, se preselila v Detroit in se l.80 poročila s Smithom. L. 1988 sta skupaj izdala album Dream Of Life z uspešnico People Have The Power.
PATTI je tudi še pisala in izdala zbirko svoje poezije iz 70-tih Early Work in Woolgathering; začela je pisati roman. S Fredom sta pripravljala novo ploščo, ko je l.1994 Fred umrl. Mesec kasneje ji je umrl še brat. Žalovala je s pesmimi- tako kot so pevci počeli od vekomaj. V tem času je nastopila le nekajkrat z recitali poezije, med drugim l. 93 v Central Parku pred več tisočglavo publiko. Vedno bolj si je želela nastopati z bednom; obnovila je stik z Lennyjem Kayem in bobnarjem Jayem Dee Daughertyjem, dodala basissta Tonyja Shanahana, ki je že delal s Kayem in Johnom Caleom. Sledil je nastop na vodilnem alter-rock festivalu Lolapalooza, napisala skladbo za film Dead Man Walking, l.95 pa šla z bendom znova v studio Electric Lady in posnela šesti album Gone Again, na katerem so gostovali Tom Verlaine, John Cale, pevec Jeff Buckley, čelistka Jane SCARPANTONI in mandolinistka Kimberly Smith, Pattina sestra.
Za Škuc ROPOT
