V SNG Opera in balet Ljubljana bo 9. aprila ob 20.uri premiera opere Andrea Chenier skladatelja Umberta Giordana . André Chénier je zgodovinska drama iz časa francoske revolucije o francoskem pesniku, ki je umrl pod giljotino star komaj 31 let. Chénier je bil v prvem obdobju francoske revolucije njen zagovornik, v njenem nadaljnjem razvoju pa je postal prav tako njen goreči nasprotnik. Ob procesu proti kralju se je zelo zavzemal zanj in pri tem napadal jakobince. Zaradi takšnega delovanja so ga aretirali in obglavili. Pesnikova smrt je pozneje rodila legendo, ki je bila za podlago opernemu libretu. Pred nami se torej razgrinja pretresljiva ljubezenska zgodba o dveh revolucionarjih Chénierjem in Gerardom, ki se potegujeta za ljubezen mlade in lepe aristokratke Madeleine de Coigny.
Umberto Menotti Maria Giordano (1867-1948)se je skladateljske obrti izučil na neapeljskem konservatoriju, pozneje pa še v Milanu, kjer se je seznanil z Verdijem. Z njim je živel v tesnih prijateljskih stikih, ki so veliko doprinesli k izoblikovanju in izpopolnitvi skladateljevega sloga. Umberta Giordana štejejo poleg Puccinija med največje mojstre italijanske veristične šole.
Razgibano dogajanje sredi prelomne dobe, ko so se sproščale silovite strasti, se je zdelo v ozračju 19. stoletja kot naročeno bodisi za književno bodisi za odrsko "obdelavo". Tako Giordanove najuspešnejše opere Andrea Chénier (1896), Fedora (1898), Siberia (1903) in Madame Sans-Gęne (1915) tematsko segajo v čas francoske revolucije in carske Rusije. Politične spletke, kriminalne zadeve in ljubezenske aferice, ki so predstavljene v njih, so spretno "podložene" z zgodovino.
Giordano je eden od skladateljev, ki so jim pot do uveljavitve močno skrajšali Sonzognovi nagradni razpisi za operne enodejanke. Na drugem natečaju leta 1888 je njegov odrski prvenec Marina (ki sicer ni dobil nagrade) navdušil dva člana žirije - skladatelja Filippa Marchettija in muzikologa Amintoreja Gallija. Milanski založnik Edoardo Sonzogno je z mladim maestrom iz Foggie takoj sklenil pogodbo za naslednje delo. Tridejanka Mala vita, ki je bila v Rimu premierno uprizorjena februarja 1892, je že zabeležila opazen mednarodni uspeh. Tudi naslednja Giordanova opera Regina Diaz - ki je po vsebini reciklaža Donizettijeve Marie di Rohan - si je kljub neprizanesljivi kritiki diktatorskega založnika Sonzogna pridobila nekaj priznanja.
Trajno mesto med velikani glasbene scene si je Giordano zagotovil s svojo četrto opero - s Chénierjem. Libreto, ki je bil sprva namenjen baronu Franchettiju, je skladatelju prišel v roke leta 1893. Giordano, ki se je komponiranja lotil z velikim entuziazmom, pozneje z delom ni napredoval posebej hitro: zaradi precejšnjih sprememb oziroma dopolnitev prvotnega teksta je zadnje note v partituro lahko vnesel šele 27. januarja 1896. Praizvedba nove opere v milanski Scali, ki je bila dobra dva meseca pozneje, tj. 28. marca, je bila okronana s popolnim uspehom. Celo Sonzognovi založniški hiši nenaklonjena publika, ki je malo prej demonstrativno izžvižgala nekaj njenih (francoskih) "prodajnih adutov", je v čudovitih Giordanovih melodijah odkrila več kot dovolj razlogov za navdušenje.
Slovenska krstna uprizoritev opere André Chénier je bila 17.maja 1933 v ljubljanski operni hiši. Prevod libreta je pripravil Niko Štritof, tudi dirigent uprizoritve. Pod režijskim vodstvom Osipa Šesta je v naslovni vlogi revolucionarnega pesnika nastopil Jožef Gostič, v vlogi Madeleine pa Zlata Gjungjenac. Predstava je imela sedem ponovitev, delo pa se je ponovno pojavilo na repertoarju SNG Opere in baleta Ljubljana skoraj dvajset let pozneje (1952), ko se je predstavila nova generacija opernih solistov. Režiser je bil prav tako Osip Šest, ki je s to uprizoritvijo proslavil štiri desetletja ustvarjanja. Vlogo pesnika revolucije in ljubezni je upodobil Rudolf Francl, njegovo ljubezen Madeleine pa Vilma Bukovec.
Prvo dejanje
Na gradu grofice de Coigny - na večer pred izbruhoim revolucije leta 1789 - so zbrani na zabavi odlični gostje. Med njimi je tudi mladi pesnik André Chénier. Splošno razigrano razpoloženje zmoti ravno on, saj na izziv grofičine hčerke Madeleine zapoje pesem, v kateri ostro graja brezskrbno življenje bogate družbe, medtem ko preprosto ljudstvo živi in dela v bedi. Ogorčenje in preplah dosežeta vrhunec, ko na grad vdrejo nasilni revolucionarji in prekinejo plesno zabavo. Na ogorčenje zbranih gostov se jim pridruži tudi grofičin služabnik Gérard. Razburjena grofica ukaže raztrgance odgnati, gostje pa s strahom in v slutnji novih dogodkov nadaljujejo s plesom.
Drugo dejanje
Pet let pozneje v Parizu bivša spletična Bersi skriva pri sebi Madeleine, za katero je Gérard, ki je postal funkcionar nove revolucionaren oblasti, poslal celo ovaduha. Tudi Chénierju njegov prijatelj Roucher zaupa, da je že osumljen, in mu svetuje, naj pravočasno pobegne. Chénierja zadržujejo iskrena in proseča pisma neznanke, ki se želi z njim sestati. Izkaže se, da gre za Madeleine. Izpoved nesrečnega dekleta, ki so ji v revolucijskih prevratih ubili mater in požgali grad, gane mehko pesnikovo srce, tako da ji obljubi svojo zaščito, ljubezen in zvestobo. Zaloti ju Gérard, ki v svoji zatajeni strasti do Madeleine v Chénierju zasluti nevarnega tekmeca. Madeleini pa se ob pomoči zvestega Roucherja posreči uiti. V dvoboju Chénier rani Gérarda in pobegne. Množica rjoveč zahteva maščevanje za ranjenega revolucionarja, ta pa zataji ime svojega napadalca.
Tretje dejanje
V dvorani revolucionarnega sodišča Gérard v ognjevitem govoru prepriča ljudstvo, naj vse žrtvuje za Francijo. Ženske za vojsko in republiko darujejo denar in kar premorejo draguljev. V svoji brezumni strasti do Madeleine dá Gérard prijeti Chénierja in ga obtoži izdajstva. Upa, da bo na ta način privabil na sodišče tudi Madeleine. Naklep mu uspe, saj ga Madeleine prosi za pomoč pri reševanju svojega ljubega. Gerard ji izpove ljubezen in zahteva njeno brezpogojno predanost. Madeleine mu skrušeno prizna, da je pripravljena tudi na to žrtev, če bi s tem rešila Chénierju življenje. Gérard se ob tem izrazu predanosti in ljubezni skesa. Stopi na stran Chénierja in izpove, da je pesnika po krivem obtožil. Javni tožilec vztraja pri svoji obtožbi in Chénierja kljub njegovemu zagovoru obsodijo na smrt.
Četrto dejanje
Chénier na dvorišču jetnišnice piše svoje zadnje verze, ki jih naslovi na prijatelja Roucherja. Gérard pripelje na obisk Madeleine, ta pa podkupi ječarja, da jo zamenja z na smrt obsojeno gospo Legray. Madeleine in Chénier sta spet združena. Gérard obupan pohiti k Robespierru, da bi pomilostil oba obsojenca, vendar so njegova prizadevanja neuspešna. Ob sončnem vzhodu gresta združena Madeleine in Chénier v smrt pod giljotino.
Libreto: Luigi Illica
Predstava se izvaja v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi v prevodu Sonje Berce.
Dirigent: Loris Voltolini
Koncertni mojster: Gregor Traven
Režija: Lutz Hochstraate
Scenografija: Rudolf Rischer
Kostumografija: Bettina Richter
Koreografija: Andreja Hriberšek
Šepetalca: Nataša Hladky, Dejan Gebert
Zasedba vlog:
André Chénier Branko Robinšak / Jure Kušar
Charles Gérard Marko Kobal / Valentin Enčev k.g.
Madeleine de Coigny Vlatka Oršanić / Galja Gorčeva
Bersi Mirjam Tola / Elena Dobravec
Grofica de Coigny Božena Glavak k.g./ Ariana Debeljak
Madelon Mirjam Kalin / Božena Glavak
Roucher Slavko Sekulić / Saša Čano
Pierre Fléville, pevec romanc Zoran Potočan / Robert Vrčon
Fouquier Tinville, javni tožilec Robert Vrčon / Slavko Savinšek
Mathieu Saša Čano / Franc Javornik k.g.
Opat Andrej Debevec / Dejan Vrbančič
Incroyable Matej Vovk / Andrej Debevec
Upravitelj Juraj Pajanovič / Tomaž Zadnikar
Dumas, predsednik odbora za javno varnost Tomaž Zadnikar / Silvo Škvarč
Schmidt, ječar v St.Lazaru Silvo Škvarč / Tomaž Zadnikar
Inšpicient: Roman Pušnjak
Oblikovanje luči: Edi Martinčič
Lučni operater: Jasmin Šehić
Premiera: 9. april ob 20.uri
Ponovitve: 12., 14., 16., 19. in 22. april ter 4. maj
Dodatne informacije na www.azopera.com/learn/composer/giordano/index.shtml
Priredil