Od petka, 8.10. do ponedeljka, 11.10., si bo v Stari Elektrarni mogoče ogledati duet Maje Delak in Male Kline v plesni predstavi HI-RES. To je hkrati tudi prvi presežek domačih in tujih plesno-gledaliških del, ki se bodo tekom leta zvrstila v novo dobljenih prostorih na Kotnikovi 7.
Maja Delak (1969) je koreografinja, plesalka, pedagoginja in gonilna sila programa za sodobni ples na ljubljanski Umetniški gimnaziji. Plesno znanje in izkušnje je nabirala na Srednji baletni šoli v Ljubljani, na CNDC L'Esquisse v Angersu in na številnih plesnih seminarjih v Sloveniji in tujini. Veliko odrskih in filmskih izkušenj je večinoma pridobila kot članica plesne skupine En-Knap. Njene lastne koreografije: Manifestacija Introverta, Gina & Miovanni, 6agon, Tovariši, Mezzanino; Blondinka na mestu in Rondinella sta nastali v sodelovanju z Malo Kline.
Mala Kline (1977) je plesalka, pedagoginja, koreografinja in študentka filozofije in primerjalne književnosti, ki se je s plesom seznanjala na delavnicah, npr. Tanzwochen na Dunaju, v delovnem centru J. Grotowskega in T. Richardsa v Pontederi in na seminarju Stemwerk Jean-Renéja Toussainta. Videli smo jo v nekaj predstavah in filmih Iztoka Kovača in v predstavi Wima Vandekeybusa. Od leta 2001 je stalna sodelavka Plesnega laboratorija; v okviru Zavoda EN-KNAP je z Majo Delak ustanovila in vodila projekt Agon, ki se je zaključil s predstavo Blondinka na mestu. V šolskem letu 2001/02 je na ljubljanski Umetniški gimnaziji poučevala kreativni proces in sodobno plesno tehniko. Njena avtorska projekta sta Vrt prekrižanih usod in Campo de'Fiori.
Plesalka in koreografinja Maja Delak se v sodelovanju z Malo Kline loteva osnovne človeške potrebe, ki nas odpira za ljubezen in izmenjavo. Projekt HI-RES so spodbudila vprašanja, kot so: Ali se lahko v svetu tehnologije in visoke digitalne resolucije povežemo z bistvom našega notranjega pogona? Ali pa so teh pogonov pri visokih resolucijah pravzaprav ne da zaznati?
"Ljubezen poziva in nakazuje navpični dvig k novi jasnosti, k višji resoluciji. Če se izpostavimo tej svetlobi, opazimo, da zgolj naša prisotnost meče senco. Vidimo, da smo sredi boja projekcij. Pa vseeno ostanemo zaprti za svet, z zvezanim srcem v neizraznem telesu. In ko zapustimo to stanje?
Vrženi v neznano.
Pravkar vzhaja nekaj, kar želi biti videno. Nekaj, kar želi biti izrečeno, se pojavlja kot nova dimenzija, nova uporaba, nova iluzija. Iščemo višjo resolucijo. Efemerni dom ljubezni.
Z brezkompromisnim preiskovanjem in analizo, z eksponentnim tehnološkim napredovanjem, iz nevidnega naredimo že videno, iz neslišnega že slišano, iz nedotakljivega razpoložljivo. Kako se lahko v svetu tehnologije in visoke digitalne resolucije povežemo z bistvom naših notranjih vzgibov? Na kak način moremo poglobiti svojo izraznost in medsebojno povezanost? Ali pa se tega pri visokih resolucijah digitalnega veka pravzaprav ne da zaznati in doseči?"
Koreografija in izvedba: Maja Delak, Mala Kline
Scenografija in svetlobno oblikovanje: Jaka Šimenc
Kompozicija zvoka: Hanna Preuss
Kostumografija: Davorka Požgan
Video: Mauricio Ferlin
Produkcija: Zavod EN-KNAP/EN-KNAP Produkcija
Soprodukcija: Mesto žensk, Zavod Bunker - Stara elektrarna
S podporo: Ministrstvo za kulturo RS / Mestna občina Ljubljana
Predpremiero je predstava že doživela 2.oktobra v okviru 10. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk.
Ostale informacije na spletni strani www.bunkerproductions.org
