V četrtek, 14. aprila, ob 20.30 uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastopil kitarist Marc Ribot, ki se je prekalil na newyorški sceni nove free-prov, no-wave, post punkovske glasbe. Z njim bodo izjemno dinamični mladi bobnar čikaške scene Chad Taylor, trobentač Roy Campbell Jr. z bogatimi izkušnjami v vseh zvrsteh jazza, ter, kot rečeno, basist pri številnih odmevnih ploščah Alberta Aylerja, legenda Henry Grimes. Glasbeniki združujejo energijo in vplive vseh zvrsti in glasbenih ozadij, v katerih so delovali, v iskanju skupnega jezika glasbene ustvarjalnosti, ki jo postavljajo višje od izraznosti. Združujejo ritualne silnice rocka in jazza, zvoke električne kitare in tradicijo free jazza, v ospredju katerega je sicer saksofon, povezujejo ljudi v spominu glasbene preteklosti in upanju v prihodnost.
Spiritual Unity je zasedba, ki se zavzema za poustvarjanje kolektivne glasbene ustvarjalnosti Alberta Aylerja. Čeprav so glasbeniki zelo izkušeni, nadpovprečno glasbeno izobraženi in izvajajo presunljivo lepo glasbo, pa so mnenja, da Aylerjeva resnična zapuščina niso estetske, izbrušene izvedbe že napisanih konceptov ali dokazovanje virtuoznih zmožnosti izvajalcev.
Prizadevajo si za ritualni glasbeni proces skozi improvizacijo, izkustvo in podajanje neobdelanih, čistih glasbenih trenutkov. Njihovi koncerti so bolj rituali, občinstvo pa udeleženci v tem intimnem glasbenem obredu, vedoč, da prisostvujejo v nečem zelo pomembnem. Ne gre za estetske konstrukte, temveč odkrite sledi, dokaz, da se celo v svetu, ki je že vse doživel in izkusil ter vsakemu pojavu dodaja le predpono 'post', lahko zgodi še kaj presenetljivega.
Marc Ribot je bil rojen leta 1954 v Newarku, New Jersey, ZDA. Kot najstnik je igral kitaro v raznih garažnih ansamblih ter hkrati študiral s svojim mentorjem, haitskim klasičnim kitaristom in skladateljem Frantzom Casseusom. Leta 1978 je Ribot prečkal reko in se preselil v New York, kjer je delal za glasbenike, kot sta npr. jazz organist Jack McDuff in legendarni pevec bluesa Wilson Pickett. Naslednje leto se je Ribot pridružil skupinama Realtones in Uptown Horns Band.
Leta 1984 je Ribot začel svojo petletno obdobje kot član inovativnega in vplivnega njujorškega downtown ansambla Johna Luriea Lounge Lizards. Ribotovo muziciranje, ki je združevalo elemente klasične blues kitare z ironično 'No Wave/Knitting Factory' estetiko, je pritegnilo pozornost številnih glasbenikov, ki jih je med drugim zanimalo tudi zlivanje in razdruževanje na videz nezdružljivih glasbenih tradicij.
Ribot je med drugimi sodeloval pri snemanjih albumov Spike, Mighty Like a Pose in Kojak Variety Elvisa Costella, Blazing Away Marianne Faithful, Rain Dogs, Big Time, Frank's Wild Years in Mule Variations Toma Waitsa.
V vsem tem časom je nadaljeval z raziskovanjem nenehno se spreminjajoče njujorške glasbene scene. Delal je z glasbeniki, kot so Arto Lindsay, Don Byron, Anmthony Coleman, T-Bone Burnett, The Jazz Passengers, Evan Lurie, The Sun Ra Arkestra, Chocolate Genius, Bill Frisell in John Zorn. Ribot je tudi skladal in snemal svojo vrsto 'downtown' soul glasbe s svojima skupinama Rootless Cosmopolitans in Shrek, pa tudi pod svojim imenom.
Leta 1996 je posnel album Don't Blame Me, na katerem s svojimi soli ponovno priklical vrsto ameriških standardov. Album je revija The Village Voice pohvalila kot "ploščo polno pikantnih in nenavadnih glasbenih užitkov". Leta 1998 je izdal ploščo z naslovom Marc Ribot Y Loc Cubanos Positzos, na kateri Ribot enkratno podaja svojo posebno interpretacijo glasbenega gradiva velikega kubanskega glasbenika Arsenia Rodrigueza.
Poleg uspešnih samostojnih projektov The Rootless Cosmopolitans (Islands Records, 1991), Shrek (Crepiscule 1993-94) in Los Cubanos Postizos (Atlantic Records 1998-2000) je Marc Ribot komponiral glasbo za koreografe, kot so Yoshiko Chuma, Wim Vanderkeybus in Keeley Garfield. Napisal je glasbo za filme Lise Rinzler, Grega Feldmana, Joea Brewsterja, Jacoba Burkhardta in Jennifer Reeves.
Skladatelj Stewart Wallace je za Ribota napisal koncert za električno kitaro in orkester; premierno so ga izvedli julija 2004 v Washingtonu.
Cena: 2900, 2200, 1500, 1400 SIT (s statusom)
Več podrobnosti na spletni strani Cankarjevega doma.
Za Cankarjev dom
