Glasbeni začetki NoMeansNo segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko sta brata John in Rob Wright napisala del kasneje železnega repertoarja - izključno na bas kitari, bobnih in klavijaturah. Njun prvi long play Mama je vseboval prav to - udaren ritmični dvojec in klavijature, ki sta jih že na naslednji plošči zamenjala s kitaristom - vse do odhoda iz skupine je na ploščah ostal neimenovan ...
Prvi "pravi" album v zasedbi bas, kitara in boben objavijo šele leta 1986. Ploščo Sex Mad objavijo licenčno tudi v ZDA in Evropi za založbo Alternative Tentacles. Prav sodelovanje z založbo in kontroverznim frontmanom Dead Kennedys je skupini odprlo pot do hvaležne evropske publike, ki je prvič spoznala rušilno koncertno moč NoMeansNo v l.1988, ko je trio prvič zatresel naše kraje z neponovljivim koncertom v Menzi študentskega naselja v Ljubljani.
Takrat so NMN predstavljali udarni punk s plošče Sex Mad in tudi nekaj daljših, skorajda epskih pesmi z mini LP-ja The Day Everything Became Nothing...naslednja, isto leto posneta plošča Small Parts Isolated and Destroyed je prinesla dolge, a razgibane pesmi, ki jih trio mojstrsko razbija in ponovno sestavlja v hrupno celoto. Ob rednem nastopanju, tudi in predvsem v Evropi, je bil long play Wrong pričakovana plošča. Kratki in udarni komadi nudijo tisto, kar NMN razdajajo na koncertih - energičen rock, ki požene vsako kri...
0+2=1, posneta dve leti kasneje, se prav tako ponaša z udarnimi punk napevi, od uvodne Now pa tja do cilja pri dobri uri specifične konfuzne punk godbe...In potem je bila dvojna koncertna plošča, posneta kje drugje kot v Evropi. Live and Cudly se ponaša s presenetljivim izborom pesmi - od ponarodelih hitov do izboljšanih inačic zgodnjih pesmi...Kasneje so bili tudi Hanson Brothers, besni ramonoidni hokej punk ali skriti glasbeni ego bratov Wright ob pomoči Kena in Toma... Brata sta skupaj s preostalim delom Hanson Bros. posnela Why Do They Call Me Mr. Happy?, The Worldhood of the World as Such, Dance of the Headless Bourgeoisie...
Tokrat se bodo predstavili z novim, devetim studijskim albumom No One, na katerem sta tudi priredbi Ramonesov (R.I.P. Joey) Beat on the Brat in 15-minutna post-bop klasika Milesa Davisa Bitches Brew, obe v tipični obdelavi gospodov Narobe in njunega partnerja Toma. Kot predskupini se bosta predstavili domači Anonimus (tokrat poskušajo v drugo, upajmo, da z več sreče kot po 5-minutnem nastopu v Festivalni dvorani l '98) z novo ploščo Smile in varovanci založbe Wrong, kanadski Removal.
NMN nas se niso razočarali, v Gali hali bo vroče tudi tokrat - v četrtek, 17. maja na Melelkovi!
