V petek 4.4.2003 se bo v klubu Mostovna v Novi Gorici ustavil blues-metal-roker Michale Katon. Če se človek rodi v Ypsilantiju, se razgleda po ameriškem Michiganu in nato preseli v Hell, je že jasno, da mu sojenice niso privoščile sreče in uspeha. In če za povrh začne igrati še blues in rock, je povsem samoumevno, da mu v življenju ne bo mehko postlano.
>Michaela Katona očitno družinska glasbena tradicija ni izučila, da se z muziko ni pametno ukvarjati. Kitaro igra že od otroštva, od petnajstega leta naprej je sam ali z številnimi blues in jazz skupinami preizkušal klube in lokale v Detroitu in okolici. Prvi album, "Boogie All Over The Head", je v samozaložbi "Wild Ass" izdal šele po dvajsetih letih igranja. Ko je na naslednjem, "Proud To Be Loud", klasični blues učvrstil z rhythm&blues ter boogie ritmom, so nanj postali pozorni tudi privrženci trše rockovske godbe. Katonova glasba je namreč glasna in udarna, a zgrajena na klasični, stilno izčiščeni kitarski podlagi. Koncerti ob spremljavi preizkušenih borcev so se neredko sprevrgli v štiri ali pet ur trajajoče rockerske seanse.Priznanju kritikov in rastoči priljubljenosti je sledila pogodba z dansko bluesovsko založbo Provogue, obvezne težave z alkoholom in še več dobrih, vedno bolj udarnih plošč. Besedila so postajala bolj zrela in družbeno kritična. Glasba pa je nastajala enako, še vedno so iz kletnega studia prihajale pesmi, nastale iz potrebe po igranju in izpovedi, ne iskanju uspeha in slave.
Po osmih albumih, tridesetih letih igranja in izjemnim glasbenim in osebnim izkušnjam se tako Michaela Katona sreča in uspeh še vedno ogibata. Še dobro, lahko rečemo, saj ga drugače na Mostovni verjetno nikoli ne bi videli. Srečanje z njim bo srečanje z izvorno tradicijo ameriškega blues rocka, podano na ognjevit in udaren način, prekaljen med bikerji in jeklarskimi delavci. Življenje je težko, a zaradi tega ne bomo stokali. Rock on.
S.M.
