V petek, 29.03.2002 ob 22h se bo v MKNŽju predstavil Bratko Bibič. Bratko Bibič (roj. 1957 v Ljubljani) je od leta 1973 dalje permanentno aktiven kot avtor-komponist in izvajalec-interpret glasbe (klavirska harmonika, vokal) v različnih domačih in mednarodnih ansamblih ter v solističnih projektih. Eden od prvih avtorjev in izvajalcev v Evropi, ki je harmoniko kot instrument emancipiral iz polja množičnoindustrijskih in domačijskih stereotipov. Glasbeni skupini "Begnagrad", katere ustanovitelj, poglavitni avtor in tudi izvajalec/interpret glasbe je bil, je nedavno bilo dano priznanje, da je bila v 70. in 80. letih "ena od pionirskih skupin pri nastajanju svetovne glasbe" ("one of pioneers of World Music", Swiss Music Info No. 3, May 1996). V 90. letih pa "Bibičeva plošča (CD The Madleys, 1996) znova dokazuje, da ne obstajajo bolj ali manj ugledni instrumenti, ampak samo bolj ali manj inovativni glasbeniki" (J. Potokar, Razgledi 17. 5. 1996).
V različnih, a ne številnih glasbenih skupinah, in samostojno kot solist je nastopil skupno na več stotih koncertnih in festivalskih nastopih doma (Slovenija, bivša Jugoslavija) in večinoma v tujini: Italija, Švica (vklj. Zuerich Jazz Festival 1983, 1987), Avstrija, Nizozemska, Nemčija, Francija (vklj. Musique Actuelle Vandeouvre-Nancy; MIMI Festival Avignon), Belgija (vklj. s mednarodnim festivalom harmonikaške glasbe Bruselj 1995), Finska (vklj. Tampere Jazz Festival 1995), Švedska, Češkoslovaška (Praga 1983), Kanada (Musique Actuelle Festival Victoriaville 1988, 1998), ZDA - New York City 1998 (Knitting Factory). Snemal in (ko-)produciral je zvok za LP plošče (2 kom.) in CD-je (7 kom.), za alternativne in nacionalne radijske programe in za TV Ljubljana, za eskperimentalne in igrane filme, za plesne in gledališke predstave. Glasbo Bratka Bibiča predvajajo nekomercialne javne ali zasebne radijske postaje v Sloveniji, Avstriji (ORF 3), Švici, Nemčiji (WDR 3, WDR 5), Franciji, Italiji, Finski, Švedski, ZDA itd. Recenzije njegovih solističnih in skupinskih nastopov ter izdaj na nosilcih zvoka so bile objavljene v Die Presse, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Dagens Nymether, Salzburger Nachrichten, Neue Luzerner Zeitung, La Liberte, La Presse Montreal, Hour Cadence (vse Kanada), Jazzthetik (Nemčija), Swiss Music Info, Musiche (Italija), Glasbena mladina/Muska, Razgledi, Mladina, Delo, Dnevnik, Republika, Katedra, Stop itd. Uvrščen je bil v New Giblartar Encyclopedy of Progressive Rock kot individualni avtor s skupino The Madleys ter skupinami Begnagrad (1+2) in Nimal.
Solo CD plošča "Bratko Bibič & The Madleys" je bila nominirana za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music, razglašena s strani dveh slovenskih glasbenih kritikov (Ičo Vidmar - Mladina, Sonja Porle - Glasbena Mladina) za najboljši slovenski CD leta 1996 v kategoriji drugačne glasbe. CD plošča "Accordion Tribe" (1998) je zasedla 6. mesto na evropski lestvici World Music (marec 1998).
V letih 1999 in 2000 je Bratko Bibič pretežno solistično ali v duetih koncertiral v Švici (Mednarodni festival "Alpentoene", Altdorf, avgust 1999), Avstriji (julij 1999), Italiji (januar 1999), in Sloveniji (maj, julij 1999, januar 2000). Samostojni solistični koncert Bratka Bibiča v okviru Mednarodnega Festivala Alpentoene, katerega kurator je bil M. Ruegg (Vienna Art Orchestra), na njem pa nastopijo glasbeniki in skupine kot so Duo Radici - G.Trovesi in G. Coscia (I), Wolfgang Puschnigs Brassband (A), Die Knoedel (A), Philharmonic Brass Band Luzern (CH), European American Alphorn Choir (ZDA/CH/RUS), Dedale (F) idr., je posnel tudi švicarski osrednji radio SRG, neposredno pa ga je za svoje območje prenašala italijanska veja tega radia (Tizino). V duetu z violinistom Matjažom Seknetom izvede odziven koncert tudi v okviru Festivala 20. letnice Celovškega gledališkega ansambla v Celovcu, Avstrija (julij 1999). Na festivalu nove etno glasbe iz mejnih dežel "Xong" v južnotirolskem Malsu (italija), kjer nastopijo še Marie Bonie (N), Wiener Tschuschenkapelle (A), Uxia (SP), Re Niliu (I), Un Anche Passe (F) itd., koncertira v duetu z dunajskim harmonikašem Otto Lechnerjem (julij 1999), s katerim na začetku leta 2000 izvedeta tudi odzivne koncerte v Cankarjevem domu v Ljubljani (januar 2000), v Bad Radkesburgu (julij 2000) in Kremsu (november 2000).
Omeniti velja še vrsto solističnih "kontekstualnih nastopov" v okviru otvoritev likovnih razstav (S. Jurečič v Salzburgu (1993), J. Slak v Ribnici, Oto Riemele v Mariboru itd.), inavguracije Institutum Studiorum Humanitatis v galeriji Equrna (Ljubljana 1992), družabne prireditve ob imenovanju Paula Parina, v medvojni Sloveniji odraslega zdaj v Švici živečega vrhunskega specialista za etno-psihoanalzo, za častnega člana Celovške univerze (oktober 1995), predstavitve pesniške zbirke koroške nemškojezične narečne poezije Siegfrieda Paula Gelhausna (Feldkirchen 1994), skupni celovečerni glasbeno pesniški recital z O. Lechnerjem in koroško-slovenskim pesnikom Janijem Oswaldom, v organizaciji Slovenskega prosvetnega društva "Rož", Šentjakob v Rožu, Avstrija (1996), predstavitev nove pesniške zbirke M. Kocbeka "Sunek s sulico" v kavarni Union, kjer nastopijo s prispevki M. Kocbek, Aleš Debeljak, Lea Štoka, Cavazza (Ljubljana, februar 2000) itd. itd.
Solo CD plošča "Bratko Bibič & The Madleys" je bila nominirana za nagrado nemške glasbene kritike 1996 v kategoriji World Music, razglašena s strani dveh slovenskih glasbenih kritikov (Ičo Vidmar - Mladina, Sonja Porle - Glasbena Mladina) za najboljši slovenski CD leta 1996 v kategoriji drugačne glasbe ter je doživela brezizjemno pozitiven odziv slovenske in tuje kritike.